Lev Nikolaevič Tolstoj
Vstajenje
Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1978
Št. strani: 486
Levstik Vladimir: Levstik Vladimir
Žanr:
družbeni roman,
ljubezenski roman,
socialnorealistični roman
Narodnost: ruska književnost
Odpuščajte vselej in vsem, imejte usmiljenje drug z drugim ter ljubite drug drugega
Vstajenje je zadnje veliko Tolstojevo delo, ki je bilo objavljeno 1899. Roman pripoveduje o ljubezni med sobarico Katjo Maslovo in plemičem Dmitrijem Ivanovičem Nehljudovom, obenem Tolstoj v njem opisuje življenje kmetov in kritizira privilegiran položaj lastnikov. Zaradi nosečnosti s plemičem Katja Maslova, ki je bila dobra in usmiljena, ostane brez službe, zato je bila prisiljena v prostitucijo, da bi se lahko preživljala. Maslovi je otrok po porodu umrl, postala je hladnokrvna in brezbrižna. Ko jo Nehljudov po dolgem času sreča na sodišču, ko ji sodijo za umor, ki ga ni storila, vendar je obsojena na zapor v Sibiriji, se poskuša Maslovi odkupiti za svoje grehe in sebično obnašanje ter skuša popraviti škodo, ki jo je povzročil. Čistil je svojo dušo tako, da je obiskoval Katjušo in se z njo hotel poročiti, upal je, da je Katjuša ostala ista. Bil je egoist in sebičen mladenič, vendar ko spozna, da ji je storil slabe stvari, se poskuša odkupiti za svoje grehe. Zgodba je žalostna, Tolstoj mojstrsko opiše čustva, doživljanja in razmišljanja, like, odnose, hkrati pa nam roman prikaže takratne razmere v družbi, zato je roman resnično dragoceno delo. Roman lahko v življenju večkrat preberemo in v njem bomo vedno kaj novega odkrili, odvisno v katerem življenjskem obdobju ga beremo.
Prevod dela: Voskresenie
Odlomek iz knjigeV ljubezni med moškim in žensko je vselej minuta, ko doseže ta ljubezen svoj vrhunec in ni v njej ničesar zavestnega, premišljenega in čutnega. Tak trenutek je bila za Nehljudova ta noč svetlega Kristusovega vstajenja. Ko se je zdaj spomnil Katjuše, je izmed vseh položajev, v katerih jo je bil videl, ta minuta zasenčevala vse druge. Črna, gladka, bleščeča glavica, bela obleka z nabranci, ki ji je deviško objemala vitki stas in visoke prsi in ta rdečica, te nežne, bleščeče se črne oči, in v vsem njenem bitju dve glavni črti: čistost deviške ljubezni ne samo do njega – to je vedel – ampak ljubezni do vseh in vsega, ne samo do tega, kar je lepega in dobrega na svetu, ampak tudi do berača, s katerim se je bila poljubila.
Vedel je, da je v njej bila ta ljubezen, zakaj tisto noč in tisto jutro jo je sam v sebi spoznaval – kakor je spoznaval tudi to, da se je v tej ljubezni zlival z njo v eno.
O, da bi bilo ostalo vse to ob čustvu, ki je bilo v njem tisto noč!
(str. 68)
Ključne besede:
RUSKA KNJIŽEVNOST
Prispeval/-a:
Ana Zdravje,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 12.11.2016 20:57:06
Zadnja sprememba: 11.4.2018 18:03:56
Število ogledov: 2953