Marguerite

Ljubljana, Študentska založba, 2009

Št. strani: 123

Prevod: Boris A. Novak

Zbirka: Knjižna zbirka Beletrina
Žanr: avtobiografski roman, družinski roman (tudi rodbinski), lirski roman

Narodnost: nizozemska književnost

Naj bo poletje ali jesen, pisanje ali ljubljenje, spominjanje in pozabljenje, človek ne sme potrošiti svojih sanj, kot bi bile drobiž.

Marguerite je poetična, pretresljiva in čustveno intenzivna pripoved, polna refleksij o ljubezni, hrepenenju, umetnosti ali pisanju, ki jih flamska pisateljica vpleta v intimno pripoved o svoji originalni in duhoviti, tako strogi kot humorni, hkrati dobri in zli, predvsem pa socialno darežljivi babici, ki je med drugo svetovno vojno reševala Jude, in je bila, da bi lahko živela svojo resnico, marsikomu boleč trn v peti. Roman je obvezno branje za vse literarne sladokusce, ki se radi naslajajo nad čisto poezijo branja, dinamičnim slogom, ostrim humorjem in navdihujočimi slapovi spoznanj, za kar se imamo v pričujočem delu zahvaliti tudi Borisu A. Novaku, saj je zaslužen, da se ob prevodu nič od lepega ni izgubilo, kvečjemu obogatilo.

Odlomek iz knjige

Tako daleč sem morala iti, da bi jo ponovno srečala. Živo in razžaljeno. Zakrinkano v rojenico. Despotinjo. Neuničljivo žensko. Potreba po joku zamrzne pod urokom njenega pogleda. Ne zgledujem se po njej, ali pač, tudi temu se ni mogoče izogniti. Mučenje njenih neusmiljenih vprašanj. Kaj počnem? Kdo sem? Kaj pomeni jaz? Zase? Za druge? Obvladam preteklost? Imam prihodnost? Sem prestrašena? Pogumna? Neumna? Ali le zmešana? Jo bom bolje odnesla kakor ona? Živijo moji otroci? Zmorem živeti in biti svobodna, ranljiva dovolj, da bi nekomu pripadala? Zmorem ljubiti, kot bi brala cvetje, praznično? Toda ona me sprašuje: Zmoreš nositi žalost?