Dobre knjige
2942 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Rob zemlje : obmorski spomini
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,0
Št. ocen:1









Tim Winton

Rob zemlje : obmorski spomini

Ljubljana, Modrijan, 2013

Št. strani: 111


Prevod: Breda Biščak


Zbirka: Svila
Žanr: avtobiografski roman

Narodnost: avstrijska književnost

Življenje na obali Avstralije

Avtobiografija najbolje prevajanega in prodajanega avstralskega pisatelja Tima Wintona je slavospev morju in življenju z njim. Opisuje doživljanje in občutenje obalnega življenja. Avtor je bil rojen v Perthu in vse življenje biva na zahodnih obalah celine. Celo otroštvo je vsa poletja z družino zapustil mesto in počitnice prebil na obali. Oče ga je naučil ribarit. Dopoldneve so preživljali na morju, ob popoldnevih, ko je z morja zavel veter, pa so ostali v hiši in veliko, veliko brali. V najstniških letih ga je ocean povsem posrkal vase. Potapljal se je na dah in deskal, v stiku z morjem je doživljal veselje in strah, užitke in stiske. Ko je odrasel je postal pisatelj. Z družino živi v pritličnem ribiškem mestu. Morje vidi skoraj vsak dan, če ga ne, ga pogreša. Rad paberkuje po obali. Z družino najraje preživlja dopoldneve na morju, ob popoldnevih, ko z morja zaveje veter, pa berejo. Avtobiografija je slavospev morju..



Odlomek iz knjige

»Nismo ljudje morja, kot so to bili veliki pomorščaki, prej smo obmorski ljudje, ki najdejo zadovoljstvo na robu stvari. Ob morju ne živimo, ker nam to kot lenemu narodu kratko malo bolj prija, marveč zaradi dveh skrivnosti: morje ti prej pride naproti; njegovi čudeži in čudesa so občasno otipljivejši, naj bodo še tako nepojasnljivi. Razgled, ki se premika, kotali, kipi, vrtinči, besni in spreminja iz minute v minuto, nam nudi večje obilje, več možnosti. Prirojeni človeški občutek nam pravi, da se bo, če boš dovolj dolgo zrl z verande proti morju, prej ali slej nekaj pojavilo. Smo rasa verandnikov, in kot je v svoji študiji o arhitekturi zapisal Philip Drew: 'Veranda je interval, prostor, v katerem življenje nastaja z improvizacijo. Plaža je v Avstraliji krajina, ki jo lahko enačimo z verando, je veranda na robu celine.' Izpod nasršenih obrvi naših hiš, v plitvinah in onkraj linije, kjer se lomijo valovi, zremo proti morju in dejansko se pojavijo stvari, prekrasne stvari.« (str. 44-45)

»Tu, tako daleč od obale, se ob vsaki sekundi užitka vedno pojavi trenutek zaskrbljenosti, ki preraste v drget, ki te spreleti le na odprtem morju, ko zajameš sapo in se potopiš v hladnejšo, globljo vodo, kjer ti pritisk skozi vse telo požene val sprememb. Med spustom se sprostim in čutim, kako se mi voda razlije po koži kakor trepet poželenja. V ušesih mi od morja zvoni in kvaka in tleska. Srce mi nežno in redno utriplje. Jadram, letim in pod menoj se razpira vsa dežela.«

(str. 62-63)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Avtobiografije, Romani, Avstralska književnost


Prispeval/-a: Tatjana Mavrič, Knjižnica Medvode
Objavljeno: 12.10.2016 14:14:17
Zadnja sprememba: 29.11.2016 14:59:36
Število ogledov: 782