Neškropljene limone : eseji

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2008

Št. strani: 153

Žanr: esej

Narodnost: slovenska književnost

Medievalist o sodobnih vprašanjih

Miha Pintarič je strokovnjak za srednji vek in renesanso, predavatelj starejše francoske književnosti na Filozofski fakulteti, znanstvenik, esejist in pesnik. V knjigi Neškropljene limone je zbral eseje na zelo različne teme. Razmišlja o knjigah, branju, humanistiki, evropskih visokošolskih ustanovah in bolonjski reformi, kulturi, kulturnosti in evropskem kulturnem pluralizmu, slovenskem jeziku, angleščini »povsod in nikjer«. Piše tudi o jezi, hinavščini, nerganju, hvali in pohvali, strasti in ljubezni, vzgoji, očetovstvu in avtoriteti, starosti, samoti, sreči, praznikih, preteklosti, smrti, večnih vprašanjih »brez odgovora«, ki si jih postavljajo ljudje vseh časov. Knjiga je dragocena tako po slogovni kot po vsebinski plati, odraža avtorjevo obsežno znanje, trdna stališča in ljubezen do Besede.

Odlomek iz knjige

Danes živimo v hibridnem svetu podob, poslušanja in tihega branja. Slednjega je vedno manj, ker človeška narava deluje po pravilu inercije in ker je lažje gledati kot poslušati, kaj šele brati. Beremo v funkciji podobe, se pravi predvsem podnapise. Beremo na spletu, kjer besedilo deluje skoraj kot podoba, zaradi protejskosti medija in možnosti interakcije pa izgublja pečat dokončnosti v tistem delu sporočilnosti, ki je bistven za etično formacijo bralca. Branja torej ne ukinja, spreminja se njegova narava, saj branje iz avtonomnega dejanja v svojem redu postaja funkcija nečesa, kar je po intelektualnem, etičnem in morda duhovnem redu nižje od njega. Recipročnost korakov od sebe-k sebi se s tem izgublja, korakamo vedno bolj le v eno smer, v katero, je pravzaprav vseeno. Branje, kakor človek, zahteva čas. Branje zahteva človeka. Časa pa je vedno manj. In človeka tudi.

Ključne besede: ESEJI, ESEJI

Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 28.4.2016 8:56:54
Zadnja sprememba: 3.5.2016 9:26:54
Število ogledov: 1780