| Žanr | fantastični roman |
| Narodnost | nemška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | Sanje |
| Zbirka |
Kiosk |
| Prevod |
Stana Anželj |
| Ključne besede | Fantastična bitja, Humor, Knjige |
Na Gradu Lintvern mlademu dinozavru, pisatelju Blagoradu Basnodolskemu, njegov umrli pesniški boter zapusti brezhiben in osupljiv rokopis. Odločitev, da potrebuje navdih za pisanje, in želja, da bi odkril neznanega avtorja skrivnostnega rokopisa, ga pripeljeta na drug konec Zamonije, v Bukvano, kjer se vse vrti okoli knjig in knjižne industrije. V Mestu sanjajočih knjig, ki je s svojimi nenavadnimi prebivalci, hišami, antikvariati, trombozavnsko glasbo in legendami le vrh ledene gore, se začne iskanje neznanega avtorja rokopisa. Našega kuščarja nehote pahne v vratolomno pustolovščino bukvanskih katakomb, veličastnih dvoran polnih knjig in labirintov, kjer so strah in trepet knjižni lovci, orjaški mrčes, duhovi … Vsem pa vlada skrivnostni kralj senc. Avtorjeva fantastična zgodba in slog nas potegneta na vlak smrti, kjer so zavoji, spusti in lupingi ena sama grozljiva pustolovščina, polna humorja, ki ji ni videti konca.
Objavljeno: 03.03.2016 13:58:25
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:24
Pomignil sem na loputo.
»Je to …?« sem začel.
»Ja, je,« je prikimal Smeik. »Moj čisto zasebni vhod v bukvanski labirint. Stopnice v podzemlje. Huuuu …« Zakrilil je z vsemi štirinajstimi ročicami.
»Je to vhod, skozi katerega je Kresnik …«
»Ja, to je to,« je spet vskočil v moje oklevajoče spraševanje. »Tod se je spustil Kolofonij Kresnik, da bi poiskal kralja senc.« Zresnil se je. »Celo po petih letih še živim v upanju, da se bo nekega dne vrnil.« Zavzdihnil je.
»Prebral sem njegovo knjigo,« sem dodal. »Odtlej se sprašujem, kje se prepletajo dejstva in izmišljotine.«
Smeikova drža se je na mah spremenila. Prej na pogled tako mehak in ranljiv žerkin trup se je vpotegnil in zrasel v višino, Smeik je gledal strogo in preiskovalno ter skrčil svoje mnoge peščice.
»O verodostojnosti Kolofonija Kresnika ni nobenega dvoma!« je zagrmel, da so zacingljale epruvete na regalih naokrog. »On je junak! Pravi junak in pustolovec. Njemu ni bilo treba trositi laži o lastnih pustolovščinah. Vse je zares doživel. In zanje drago plačal.«
(str. 102)
