Agnes Cecilija : nenavadna zgodba

Ljubljana , Mladinska knjiga, 1998

Št. strani: 302

Prevod: Helena Bauman
Ilustracije: Alenka Sottler

Žanr: mladinski roman

Narodnost: švedska književnost

Človek, jemlji se kot bitje, ki ga nekdo potrebuje!

Zanimiva mladinska knjiga, ki opisuje in zajema duhovni svet oz. čas med-dimenzij, kakršnega dandanes kvantna fizika in ostale znanosti vse bolj raziskujejo in odkrivajo. Zgodba opisuje nenavadna srečevanja dveh, že v otroštvu s strani staršev zapuščenih deklet, ki prihajata iz različnih časovnih dimenzij. Odlična zgradba romana, čutni opisi, unikatne karakterne lastosti, ki vlečejo k nadaljevanju branja, zapleti, ki so nepričakovano-pričakovani, vrivki globljih razmislekov in citatov znanih filozofov, ki dajejo mlademu človeku razglabljati o ontoloških vprašanjih/odgovorih in seveda, srečen razplet, ki si ga vsakdo od bralcev želi. Knjigo je prevedla Helena Bauman, ilustrirala Alenka Sottler, sicer pa je pisateljičine knjige navadno ilustriral njen mož, Herald Gripe. Švedska pisateljica Maria Gripe (1923-2007), rojena kot maja Stina Walter, je pisala za otroke in mladino in slovenske bralce uročila že s knjigo Hrošč leti v somraku, zaslovela pa s prvo napisano, Josephine (1961). Uvrščajo jo med pisce socialnega realizma. Zaradi demence je v osemdesetih letih zbolela in pristala v domu starejših. Pisala je napete, čarobne, mistične zgodbe, ki pričajo o tem, da imata tako stvarnost ali čas več dimenzij, realnost pa več plati, za katere je potreben globlji vpogled. Pisateljica je za pričujočo knjigo prejela 1974 leta Andersenovo nagrado in knjiga je bila v domovini uprizorjena kot istonaslovni film.

Odlomek iz knjige

Glede na svoje poznavanje čudovito zapletenih zakonitosti urnega mehanizma bi urar ne smel kar tako zamahniti z roko ob vprašanju, ali je možno, da začnejo urni kazalci teči nazaj. Nasprotno, to bi ga moralo povsem prevzeti. Izziv. Nova možnost. Čas seveda ne teče le v eno smer. Čas je kakor morje s tisočerimi podvodnimi tokovi. Nedvomno se lahko premika tako naprej kot tudi nazaj in v vse smeri. Človek, ki naj bi se ukvarjal s časom in ima torej pred seboj vrtoglavo nalogo izmeriti neko razsežnost, se ne bi smel posmehovati, kadar sliši za uro, ki je očitno povzana s skrivnimi tokovi časa! Živo uro, ki ne tiktaka mehanično v eno samo smer! Temu urarju kaj takega ni prišlo na misel. Moral bi si razširiti obzorje!

(str 128, 14. poglavje)