| Žanr | ljubezenski roman |
| Narodnost | mehiška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1999 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Oddih |
| Prevod |
Barbara Juršič Terseglav |
Kuharska pravljica za odrasle s ščepcem magičnega realizma je recept za knjižno uspešnico Mehičanke, ki je prerasla v film, glasbeno opremljen z nepozabnim hripavim, a vseeno toplim glasom Ane Gabriel. Čutno opisovanje hrane, ki »diha« z družinsko sago o oblastni veleposestniški materi in njenih treh hčerkah, draži naše nosnice in brbončice brez dodanih efektov. Da pa vonji budijo čustva je že dolgo znano…
Stari rek, da gre ljubezen skozi želodec je v zgodbi povzdignjen nad raven senzacionalističnih kuharskih oddaj, ki preplavljajo televizijske ekrane. Hrana namreč nadomesti ljubezen, ki je zaradi družbenih pravil prepovedana. Kak zadrt asket bi romanu lahko očital glorifikacijo požrešnosti in poltenosti, vsekakor pa se mu ne da očitati njegovega poetičnega sloga, ki te zaziblje v prvobitni svet otroštva in vonjav domače kuhinje.
Objavljeno: 18.09.2014 13:57:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:01
Pravijo, da je bila Tita tako občutljiva, da je, odkar je bila v trebuhu moje prababice, jokala in jokala, ko je ta sekljala čebulo; jokala je tako močno, da jo je Nacha, hišna kuharica, ki je bila napol gluha, brez truda slišala. Nekega dne je bilo hlipanje tako silno, da je povzročilo zgodnejši porod. In ne da bi moja prababica utegnila reči a, je Tita prezgodaj prikukala na ta svet na kuhinjski mizi, med vonjavami juhe z rezanci, ki jo je ona kuhala, vonjem po timijanu, lovoru, koriandru, po zavrelem mleku, po česnu in, seveda, po čebuli. Kot si verjetno predstavljate, dobro znani udarec po zadnji plati ni bil potreben, saj se je Tita že jokaje rodila, morda zato, ker je vedela, da ji preroške besede napovedujejo, da v tem življenju zanjo ni poroke.