Dobre knjige
3037 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Dostojno kosilo : samopreskus
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Karen Duve

Dostojno kosilo : samopreskus

Maribor, Študentska založba Litera, 2014

Št. strani: 272


Prevod: Urška P. Černe


Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: nemška književnost

Nemško pisateljico, Karen Duve, nova podnajemnica Kerstin, ki je vegetarijanka, spodbudi k razmišljanju o načinih prehranjevanja. Odloči se, da bo tudi sama preizkusila nekaj načinov prehrane. Po dva meseca preizkuša biološko pridelano prehrano, vegetarjanstvo, veganstvo in celo frutarijanstvo, torej dojemanje rastlin kot čutečih bitij. Na začetku preizkusa gre na zdravniški pregled, pisanje knjige odobri tudi njen založnik. Preizkus ni običajen, saj za podstat jemlje, zbira in odpira etična vprašanja ter išče odgovore, gre za dostojnost pri vzreji oz. vzgoji hrane, za dostojno kosilo. Kot naročeno je njen svak minister za kmetijstvo, vsakokrat pa poišče še druge avtoritete z določenega področja ter se pusti poučevati na različne načine. Z vegani postane celo aktivistka in ponoči na farmi rešijo nekaj kokoši pred strašnim trpljenjem. Ob samopreskusu ugotavlja, da ni lahko biti načelen, z veliko samoironije priznava svoje pomisleke in slabosti. S čim zamenjati usnjeno sedlo? Kako se znebiti zajedalcev na lastni kmetiji, če si vegan. Je veganska hrana za mačke nekaj normalnega in kam z mišjo, ki jo le-ta ujame? Knjiga, ki nosi tako težo, je v bistvu napisana lahkotno in mestoma v komičnem tonu. Še posebej, ker ima tudi sama doma malo kmetijo, pa z njenimi živalmi tudi začutimo. Ob koncu je pisateljičina zdravstvena slika boljša, v zaključku pa nikogar v nič ne sili. Dragocena knjiga.



Odlomek iz knjige

Zakaj pravzaprav ni bilo dovolj, da sem poznala razmere v industrijskih obratih s pitanci? Zakaj sem kljub temu ves ta čas kupovala trpinčeno meso, kot mu pravi Jiminy? Vsakič, ko sem v nakupovalni voziček položila v piščančjo ponev, mi ni bilo treba odgnati misli samo na to, da je morala zaradi mene umreti žival, marveč tudi na to, kako so jo pred tem prisilili živeti. Pri vseh televizijskih oddajah in revijalnih poročilih, ki o tem obstajajo, ne prav lahka naloga, bi človek mislil.
Če sem iskrena, ne vem. Lahko samo ugibam.



Cobiss povezava




Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 10.6.2015 20:26:00
Zadnja sprememba: 16.6.2015 9:34:00
Število ogledov: 1776