Potrgajte poganjke, postrelite otroke

Ljubljana, Sanje, 2014

Št. strani: 189

Prevod: Iztok Ilc

Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: japonska književnost

Japonski pisatelj Kenzaburo Oe je leta 1984 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Delo "Potrgajte poganjke, postrelite otroke" je njegov prvenec, napisal ga je že pri svojem 23. letu. Gre za zgodbo o skupini petnajstih dečkov iz poboljševalnice, ki jo ob koncu vojne zaradi bombardiranja zaveznikov iz mesta preselijo v odročno vas. Zgodbo pripoveduje eden od dečkov. V vasi jih sprejmejo zadržano, bolj zato, ker so tako ukazale oblasti. Že prvi dan dobijo delo - pokopati morajo okužene živali, širi se namreč epidemija. Epidemija kaj kmalu iz vasi prepodi tudi prestrašene vaščane in dečki so prepuščeni le sebi in svoji iznajdljivosti. Zasedejo nekaj hiš, posvojijo psa , prestrašeno, zapuščeno deklico, vojnega begunca, korejskega dečka in tri trupla. Dogovoriti se morajo o tem, kako bodo organizirali pokope, kako bodo lovili živali za hrano, poskrbeli drug za drugega. Vzklije tudi ljubezen med pripovedovalcem in najdeno deklico, ki se, kakopak, tragično konča. Potrebo po ljubezni močno čutimo tudi skoz druge dotike med njimi. Tako so veseli celo vaščanov, ki se vrnejo. Hlepijo po čutečih odraslih, po razumevanju, ki pa ga ne dobijo. Roman se konča s sprenevedanjem, nasiljem, lažmi, pregonom in vprašanjem za bralca, kako se vedemo do najšibkejših in ali sploh obstajajo okoliščine, ko je izključevanje opravičljivo. Pretanjeno pisateljsko čutenje do od družbe preganjanih, ki za nekaj trenutkov vendarle najdejo nekaj družini podobnega.

Odlomek iz knjige

No, kaj je zdaj? Boste rekli tako? je župan frcnil Juga v lice.
Jaz že ne, je jasno rekel Jug s skremženim lici.
Zaprli ste nas. Same ste nas pustili sredi epidemije. Saj se je zgodilo tako, ne?
Tako je, pustili ste nas povsem same. Je res? je rekel nekdo drug. Nato so se mu pridružili še preostali okoli njega in drug za drugim kričali: Nehajte se nam lagat!