Most na Drini

Ljubljana, Izberi, 2004

Št. strani: 316

Prevod: Tone Potokar

Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: bosanskohercegovska književnost

Roman, ki se hrani z zgodovino.

Ivo Andrić, edini prejemnik Nobelove nagrade za književnost iz bivše Jugoslavije, je v svojem romanu predstavil narativno kronologijo človeških usod, katerih integrativna točka je most. Slednjega je dal zgraditi turški vezir Mehmed paša Sokolović, po rodu iz kraja ob reki Drini, ki so ga v otroštvu turški zavojevalci odpeljali v Turčijo na janičarsko urjenje. Po večletni kruti gradnji je most pridobil simbol vrat, ki so ločevala Vzhod in Zahod. Most je bil stičišče, središče in srečevališče mnogoterih ljudi, različnih ver in ras. Preživel je otomansko, srbsko in avstro-ogrsko nadvlado, bil v času slednje poškodovan, pa vendar še danes stoji in je svetovna znamenitost. Andrić je ustvaril odlično kompleksen roman, v katerem je slikovito zajel dogajanja na mostu skozi štiri stoletja. Spisana poglavja v romanu bralcu nudijo prijetno in hkrati poučno branje ter ga popeljejo v začaranost številnih življenjskih zgodb, prepletenih tako z zgodovinsko dokumentacijo kot tudi z ljudskimi izročili in legendami.

Odlomek iz knjige

V vrtincih pod oboki se je nabirala bela pena in se vrtela v kolobarjih skupaj z ivermi, drobnimi vejami in drugimi odpadki. Toda brezdelni tržani, ki so si podpirali glave, pravzaprav niso gledali reke, ki jo že poznajo od nekdaj in jim nima nič povedati, ampak so na vodi, prav kakor v svojih pogovorih, iskali vsak zase pojasnila

(in dejal bi, vidne sledi) nepojmljive in težke nesreče, ki jih je tiste dni brez razlike presenetila in zbegala. Tisti čas se je tu, na vratih, pripetil povsem izjemen dogodek, kakršnega ljudje ne pomnijo in kakršen se menda ne bo nikoli več pripetil, dokler bosta stala most in trg na Drini.

Nagrajena knjiga:

Nobelova nagrada za književnost (Nobel Prize for Literature) 1961