Middlesex

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2004

Št. strani: 571

Prevod: Irena Duša

Zbirka: Moderni klasiki
Žanr: razvojni roman, družinski roman (tudi rodbinski), psihološki roman

Narodnost: književnost ZDA

Sedaj že kultni roman Jeffreya Eugenidesa (poznanega predvsem po knjigi Deviški samomori, po kateri je bil posnet tudi film) tematizira predvsem - dokaj nepoznano - interseksualnost. Cal z namenom, da bi pojasnil gensko mutacijo, zaradi katere se je rodil kot interseksualec, hermafrodit, pripoveduje zgodbo svoje družine. Ta se začne leta 1922, ko so njegovi stari starši emigrirali v Združene države, pri čemer opiše zgodovinski dogodek turškega požiga Smirne/Izmirja, v katerem je umrlo mnogo Grkov in Armencev. V začetku je pozornost usmerjena bolj na družinsko zgodovino, njihovo asimilacijo v ameriško družbo, pozneje pa v romanu dodobra spoznamo Calovo izkušnjo spremembe spola. Eugenides se je odločil napisati roman na to temo, ker ni bil zadovoljen z biografijo Herculine Barbin (francoskega hermafrodita iz 19. stoletja), češ da je interseksualnost prikazana nenatančno tako po fizični kot psihološki plati. Bralca Middlesex glede tega gotovo ne bo razočaral, je odličen psihološki portret človeka in njegove težke poti do prave (lastne) identitete.

Odlomek iz knjige

Pri štirinajstih še nisem imel virov, nisem dovolj vedel, nisem še bil na anatolski gori, ki ji Grki rečejo Olimp in Turki Uludag, prav tako kot brezalkoholni pijači. Nisem bil še dovolj star, da bi mi postalo jasno, kako življenje človeka ne pelje v prihodnost, ampak v preteklost, v otroštvo in, končno, pred rojstvo, da se pogovarja z mrtvimi. Ko si starejši, hosiš zadihano po stopnicah in vstopaš v telo svojega očeta. Od tam je le kratek skok do tvojih staršev in potem, še preden se zaveš, potuješ v času. V tem življenju rastemo nazaj.

(stran 448)