Dobre knjige
5334 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Triglavske pravljice. Zv. 1
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Mirko Kunčič

Triglavske pravljice. Zv. 1

Ljubljana, Magnolija, 1994

Št. strani: 133


Žanr: pripovedka (mladinski)

Narodnost: slovenska književnost

Okrog Triglava se plete za čudo mnogo pravljic in bajk. Gorenjci veljajo za pregovorno zaprte ljudi. Mirku Kunčiču pa se je kljub vsemu posrečilo, da je med domačini v zgornji Savski dolini, kot pravi on, nabral kar precej pravljičnih domislic, starih šeg in navad, pregovorov in vraž. Če boste prebrali prvi zvezek Triglavskih pravljic, boste zaznali veliko podobnosti s tako poznanim Kekcem. Tudi v tej zgodbi, s pomočjo katere spoznavamo pravljično bogastvo Zgornjesavske doline, mlad Gregec odide za pastirja. Med pašo pa se začno dogajati čudne stvari in kar naenkrat so ob Gregcu tudi nekateri drugi prebivalci teh krajev (pravijo, da med njimi najdemo bele žene, vešče, kvátrnice, tórklje pehtra babe, žarkžene, zelene škrate, škómpnike, gorske možé, kragulježe, čateže, bedance, goreče kozle, bele konje, kače velikanke, zmaje). Vas je že kaj strah? Gregec se seveda pogumno spopade z vsem, kar mu pride na pot. Nekdo (kdo preberite sami) pa mu prišepne, da lahko pri boju upa na čudežno moč triglavske rože. Na koncu se izkaže, da je strah votel, okoli ga pa nič ni. Gregcu seveda uspe rešiti vse težave, ki nastopijo na poti, ampak za pastirja pa ne bo šel več. Glavno vlogo v prvem zvezku Triglavskih pravljic imajo sicer poleg Gregca še puščavnik Sabljica, ovčar Rodar, berač Kosabrin in baba Pehtra. Predstavljamo izdajo iz leta 1994, sicer je prvi zvezek Triglavskih pravljic prvič izšel leta 1940. Gre pa seveda za brezčasno branje. Ob koncu naj omenimo še enkratne ilustracije Maksima Gasparija. Potopite se v čudežni svet Zgornjesavske doline, ne bo vam žal. Mogoče pa vas bo malo strah. Ampak strah pride in mine. Kar pogumno.



Odlomek iz knjige

Najprej so si te kraje izbrali za svoje bivališče velikani. To so ti bili robavsi! Kar tako, za šalo in kratek čas so valili velikanske skale sem in tja in prestavljali gore po mili volji. Tako so tudi najvišji vrh Triglav privalili tja, kjer stoji še danes. Ko so si tako lepo uredili svoj dom, so povabili v goste bližnje in daljne sorodnike: bele žene, vešče, kvátrnice, tórklje pehtra babe, žarkžene, zelene škrate, škómpnike, gorske možé, kragulježe, čateže, bedance in še trop drugih prikazni in strahov: more, uroke, goreče kozle, bele konje, kače velikanke – kdo bi mogel obdržati v spominu vso to peklensko in nepeklensko druščino! Tri dni so rajali in prepevali, četrtega dne pa so poiskali vsak svoje ležišče v samotnih votlinah in soteskah.

(str. 54)

Cobiss povezava


Ključne besede: SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE


Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 28.8.2023 8:26:14
Zadnja sprememba: 11.9.2023 13:57:03
Število ogledov: 421