Ko pouno noći je sarce. Ko polno je noči srce. Co plen di gnot al è il cûr. Quando pieno di notte è il cuore

Pesniška zbirka »Čedermaca iz Terske doline« z bogato spremno besedo ob boku je nagrajena z 51. literarno nagrade Vstajenje. V enakovrednem sosledju terske slovenščine, slovenščine, furlanščine in italijanščine govori o zemlji, o skupnosti, o veri. V kraljestvu poezije, kjer tečeta reki Ter in Karnahta se stvarno izmenjuje z duhovnim, skupno preide na osebno. Izseljevanje iz zahodne Benečije terja izgubo jezika in počasno, a vztrajno minevanje kulture. Prisluhnite torej besedam Viljema Černa, raztresenim v travi, ki se kot niti prepletajo in iščejo ljudi, ki so drug za drugim odšli:
»Kaj materna beseda/stara – sveta/ki nam zamolklo je odvzeta?
Smo še trdni gaber na gori/ zeleni bor, ki diši po smoli?
Ali smo korenine,/ki vraščamo našo zemljo?
Še od debla do debla/zavihamo rokave/in, bratje, gremo v sonce!«