Benetke

Odličen novinar in avtor več samosvojih vodičev (v slovenščino je preveden še Trst in kaj pomeni nikjer), ki se je rodil kot moški, a v polnosti zaživel šele kot ženska, podaja svojo izkušnjo Benetk iz leta 1960, ki jo posveča beneškemu detetu – Virginii, enemu svojih štirih otrok. Očara nas z miniaturnimi slikami vsakdana, posveti se tako malim Benečanom, mačkam in golobom, kot beneški infrastrukturi. Umetnostno zgodovino kraja prežveči v taki meri, da se občasno bere kot katalog umetnin, ki nedvomno sloni na gori predelane literature. Vse ujame v trodelno logično strukturo (Ljudje, Mesto, Laguna), v kateri se vsako poglavje lahko bere kot celota. Na videz kaotične, bleščeče in hkrati muljave, kultne Benetke oplemeniti z zakladnico zgodovinskega znanja in jih malikuje z živopisanim besednim zakladom. Ali kot pravi sam: »Druga mesta imajo občudovalce. Samo Benetke imajo ljubimce.«