skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Kardelj : socialistični utopist na oblasti

Žanrdružboslovna razprava, poljudnoznanstvena knjiga, življenjepis / biografija
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2026
Založba
Spremna beseda Špelca Mrvar
Andreja Perić Jezernik
Ključne besede 20. stoletje, biografija, Jugoslavija, Jugoslavija -- nob, NOB, Politična zgodovina, Revolucije, slovenci, Slovenija, Slovenska sodobna zgodovina, Socialistične države, Socializem
Število strani

788

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

26-27 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Utopist, ki je dobil v roke državo

Ob današnji poplavi vseh mogočih in nemogočih ‘biografij’ o jugoslovanskih komunistih, ki so namenjeni izključno politični indoktrinaciji, je delo dr. Pirjevca pravi balzam za resne zgodovinarje.

Kot je navada v njegovih dosedanjih delih, tudi tokrat bralcu pred očmi ves čas spretno drži širši svetovni družbeno-politični okvir, skozi katerega Kardeljeve odločitve, značaj in drobci iz njegovega življenja dobijo smisel, bralec pa je namesto vrednostnih sodb in moraliziranja ob koncu branja nagrajen s širšim razumevanjem izredno kompleksnega 20. stoletja.

Obsežna monografija elementarno prikaže Kardeljevo otroštvo, predvojno in medvojno revolucionarno dejavnost, glavnina pa se ukvarja s povojnim obdobjem, ko je imel svoje zamisli možnost uresničevati. Po sporu s Stalinom se je iz discipliniranega kominternovca razvil v ideološkega revizionista, ki je verjel, da lahko Jugoslavija odkrije lastno pot iz socializma v komunizem. Osrednji del tega poskusa je postal sistem delavskega samoupravljanja. Kardelj je poskušal Marxovo teorijo nadgraditi s praktičnimi rešitvami, vendar družba, še vedno prerešetana z nacionalizmi in reakcionarnimi elementi, pogosto ni delovala tako, kot je predvidevala njegova teorija.

Pirjevec ga ne prikazuje niti kot nesebičnega vizionarja niti kot hladnega ideologa. Bil je trmast, zamerljiv in oblastiželjen, vendar oblasti ni iskal zaradi osebnih privilegijev, temveč iz iskrenega prepričanja, da bodo njegove ideje ustvarile najnaprednejšo družbo na svetu. Prav zaradi te kombinacije intelektualne ambicioznosti, politične moči in vse večje odmaknjenosti od resničnih razmer pa je njegov življenjski projekt postopoma postajal utopija v najbolj dobesednem pomenu besede.

Kardelj: socialistični utopist na oblasti je zahtevna in obsežna zgodovinska študija, opremljena z znanstvenim aparatom, arhivskimi viri in slikovnim gradivom. Precej podrobno nam osvetljuje zgodovinsko ozadje ter vse osebe v jugoslovanskem političnem vrhu, v njenem središču pa je človek, ki je dobil redko priložnost, da svoje ideje preizkusi na ravni celotne države. Knjiga je velika pridobitev branje za razumevanje socialistične Jugoslavije, ko se plemenita ideja sreča z oblastjo, birokracijo in družbo, ki se noče razvijati po vnaprej napisanem načrtu.

Z uvedbo samoupravljanja na vseh področjih se je pojavila nova težava, s katero nihče ni računal. Mediji, predvsem časopisi, pa tudi televizija, radio, gledališča in film, so se rešili nadzora oblasti in s svobodnejšo govorico postali pomemben dejavnik družbenopolitičnega življenja. Ker so morali skrbeti za preživetje, so se novinarji zagnali v boj za bralce oziroma gledalce, pri čemer je bilo očitno, da so se s problemi vsakdana soočali na povsem drugačen način od tistega, ki ga je poznal partijski socializem. Zaradi gospodarske krize, ki je nastopila nekaj let po uvedbi velike reforme iz leta 1965 in privedla do zmanjšanja stopnje likvidnosti mnogih podjetij, je bilo neizbežno, da mediji tega pojava niso več skrivali za ideološkimi parolami, ampak so ga odkrito denuncirali, pri čemer so se pri poročanju o lokalnih perečih vprašanjih zapletli v zaščito republiških interesov. Bakarić je v članku, objavljenem v Borbi, že marca 1966 povedal, da so nacionalna nasprotja v Jugoslaviji problem številka dve, takoj za ekonomsko reformo. Če se ta skupaj z bojem proti birokratskemu centralizmu ponesreči, bodo nacionalna nasprotja postala problem številka ena. V tem je bil prerok.

Njegovih besed hrvaški mediji niso vzeli resno. Nasprotno, z vso vnemo so se posvetili kočljivim problemom republike in v javnosti s tem sprožili močan odziv. Hrvati so zahtevali decentralizacijo, »čiste račune« z Beogradom (kamor je odtekala večina deviz, zasluženih s turizmom), demokratizacijo in emancipacijo Hrvaške. Gibanje, ki je zaradi množične podpore dobilo ime »maspok« (masovni pokret), so kmalu izrabili nacionalisti, delno vezani še na ustaštvo, in konservativci vseh odtenkov. V naslednjih letih je hrvaški tisk ušel z vajeti in nebrzdano podžigal nacionalistične strasti, ki jih mlada garda na oblasti ni znala obvladati, prepričana, da v skladu z liberalnim statutom 9. kongresa ZKJ s tem utrjuje samoupravno demokracijo in lastno avtonomijo znotraj partijskega aparata. »Na Hrvaškem prevladuje zavest o nevarnosti velikosrbskega hegemonizma v ekonomiji, kulturi in politiki,« je zabeležil Dušan Bilandžić v svojem dnevniku.

(str. 624)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kardelj : socialistični utopist na oblasti.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 42
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0