| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | švedska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
| Založba | Genija |
| Prevod |
Valerija Cokan |
| Ključne besede | najstniki, seksualne izkušnje, alkohol, najstniška ljubezen, družinski odnosi, premoženjski status, družbeni ugled |
Denar ni samo udobje. Je varnost, neodvisnost, svobodna volja. Družina najstnice Erin vsega tega nima več. Preseliti so se morali v okoliš, ki je pritrditev socialni sliki v vseh osnovnih točkah; zanemarjenost, natrpanost, vandalizem. Skratka vse česar nihče ne mara ampak se kar zgodi. Erin deli svojo sobo z mlajšo sestro. Najmlajša sestrica ima svojo sobico ampak le zato, ker je sobica tako majhna, da gre vanjo samo otroška posteljica. Bivanje v “ritni luknji” pomeni seveda tudi izgubo zasebnosti, kar je za Erin uničujoče. Jezna je na očeta, ki je “zamočil”. Nasedel je mantri novodobnega povzpetništva, ki se žal ni izšlo. In srečna družina se je spremenila v nesrečno družino z dolgovi. Socialno bedo doživlja tudi najstnik Thomas, čigar mati je pred možem alkoholikom pobegnila v varno hišo. S seboj je odpeljala samo hčerki, Thomas je ostal pri očetu. S humorjem in žal tudi s popivanjem sladi trpkost, ki je začinila njegovo odraščanje. In še en najstnik, Liam, ponazarja sliko bede odnosov, kjer odrasli niso vzgled ampak cokla. Njegova družina je premožna, primanjkuje pa ji tista nežna povezanost, ki otroka oblikuje v dobrega človeka.
Zgodba se dogaja na Švedskem. Opisani prizori popivanja, spolnih doživljajev, družinskih odnosov morda v našem okolju še ne veljajo za prevladujoče, so pa opozorilo.
Objavljeno: 13.05.2026 15:34:12
Zadnja sprememba: 13.05.2026 15:34:30
“Ne, si ne moremo privoščiti, čisto smo suhi,” je rekel. Po učilnici se je razlegel smeh; nismo se smejali njemu, pač pa z njim, zaradi njegove odkritosti. Če bi morala izbirati, s kom bi se raje znašla v dvigalu med nadstropjema, z Liamom ali Thomasom, bi to bil gotovo Thomas. Ima vsaj možgane. Spominjam se ga iz sedmega razreda; ko je bilo res pomembno, da dobimo dodatne točke, sem bila zmeraj tik ob njem pri doseganju prvega mesta. Premagal me je pri tistem čudovitem govoru o človeških pravicah…
Zasliši se vreščanje, ko se stric Patrick, očetov najstarejši brat, prikloni in se obenem polije s pivom po svoji najboljši obleki. Stric Pat, borzni posrednik, v resnici niti en dan ni izostal od dela, in to vse od svojega štirinajstega leta naprej. Tommo tega ne ve, ampak se še kar naprej smeji kot nor. Precej je že trd, čeprav še ni niti polnoč. No, saj je tudi njegov rojstni dan. Če se tip ne more napiti na svoj petnajsti rojstni dan, kdaj se potem lahko? Nekaj sem jih tudi jaz spil, ampak nočem tekmovati z njim. Jutri imam tekmo in hočem biti zbran, ne pa bruhati pol noči.
(str. 29; 85)