Dnevniki raka

Dnevniki raka je zbirka avtorinih dnevniških zapisov, esejev, govorov in pesmi, ki jih je avtorica zbrala skupaj z namenom ubesediti izkušnjo obolenja z rakom in opravljenega posega mastektomije. Ko je leta 1978 med samopregledom začutila bulico v desni dojki, se je za pisateljico začela osebna kalvarija čakanja na izvide, priprav na poseg, posega sam in njegovih posledic.

V Dnevniku je izguba dojke opisana kot celostna izkušnja: fizična, psihična, čustvena, vsekakor zasidrana v človekov vsakdan kot tudi v njegove metafizične razsežnosti. Cilj knjige ni tožiti o bolečinah, čeprav o njih Lorde spregovori odkrito in ne vzdržuje narativa, da je rak dojke nekaj, kar ženska-bojevnica lahko premaga z levo roko.

Pisateljica je želela z natančnim in zvestim opisom izkušnje opozoriti, da je mastektomija pomemben in resen dogodek v življenju ženske in da estetične proteze, ne glede na to, kako realistične, tega dogodka ne izničijo. Osebno odločitev, da ne bo nosila proteze, je dojemala kot feministični boj proti sistemu, kjer je ženska zgolj to, kar je videti navzven.

Srečanje z boleznijo je vedno tudi srečanje z lastno smrtnostjo. Če od nje ne odvrnemo pogleda, je življenje, ki nam ostane, polno, in delo, ki ga ustvarjamo, smiselno. Delo, ki ga je imela Audre Lorde kot temnopolta lezbična feministka v 80. letih prejšnjega stoletja, je bilo veliko. Dnevniki raka služijo kot javno dobro, saj so nanizali besede, iz katerih lahko črpajo tudi druge ženske in spregovorijo o realnosti svojega življenja. Kot nas vpraša avtorica: “Ali vi opravljate svoje delo?”

“Ker kaj bi se na primer lahko zgodilo, ko bi se cela vojska enoprsih žensk usula nad Kongres in zahtevala, naj z zakonom prepove uporabo rakotvornih, v maščevju nakopičenih hormonov v krvi za govedo?”

Audre Lorde (1934–1992) je ameriška pisateljica, pesnica, feministka in aktivistka. Njeno poezijo lahko najdemo v mnogih antologijah 60-ih let, leta 1968 pa je izšla njena prva pesniška zbirka The First Cities. Za svojo poezijo je prejela število nagrad, veliko pozornosti pa so prejela tudi njena esejistična dela, danes zbrana v zbirki Sister Outsider. Napisala je eno leposlovno delo: Zami, a New Spelling of My Name, ki ga je v slovenščino prevedla Urška Sterle.