Polomljeni vilin

V svoji zbirki kratke proze pisateljica vdahne dar govora stvarem, predmetom, da nam le-ti lahko pripovedujejo o sebi in o drugih, ki se znajdejo v njihovi bližini. Zelo dobro znajo opazovati življenje, vse dobro in slabo v njem. Žal je velikokrat več slabega, predvsem nasilja, in avtorica si pred temnejšimi platmi ne zatiska oči. Predmeti Cvetke Bevc so zelo zgovorni, pa naj so to omara, gugalnica ali šahovska kraljica. S svojih opazovalnih položajev, ki jih nepremično zasedajo, zaščitniško in zaskrbljeno premlevajo o usodah ljudi, ki se nahajajo v njihovi okolici. Ko bralec potuje skozi zgodbe, naslovljene po vsakokratnem predmetu – pripovedovalcu, ugotavlja, da se določene osebe ponavljajo in da se njih krog oži, le fokus se spreminja. Posamezne pripovedi se na tak način skoraj romaneskno povežejo med seboj. Glavnega junaka, ki ga lahko izluščimo iz zgodb, nam predstavlja tragična osebnost mladeniča Vida. Košara je tista, ki nam zaupa zgodbo njegovega življenja, marsikaj pa imajo za dodati še zvon, steklenica in kladivo. S svojo poetiko se Cvetka Bevc v nekaterih zgodbah približa slogu in motiviki ljudskega slovstva, sicer pa se obravnavane teme večinoma lotevajo sodobne družbene problematike. Cvetka Bevc vedno znova dokazuje, da je polno pisateljsko razvita, tako glede fabule in ohranjanja njene napetosti kot glede bogatega jezika z njegovim gladkim in neoviranim tokom. Upravičeno se lahko veselimo njenega prihodnjega ustvarjanja.