skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Seniorji (75 let in več)

Skrivnost vseh skrivnosti

Dan Brown (1964) je eden najbolj priljubljenih in prodajanih ameriških pisateljev vseh časov, ki je že kot otrok rad reševal uganke in iskal skrite zaklade. Svetovno slavo je dosegel s svojimi napetimi kriminalnimi trilerji, v katerih se prepletajo zgodovina, umetnost, tajne organizacije, kriptografija in verski simboli. Skrivnost vseh skrivnosti je šesti roman v izjemno uspešni seriji o profesorju verske simbolike in ikonografije Robertu Langdonu, ki se bere samostojno.

  1. Angeli in demoni (Angels & Demons)
  2. Da Vincijeva šifra (The Da Vinci Code)
  3. Izgubljeni simbol (The Lost Symbol)
  4. Inferno (Inferno)
  5. Izvor (Origin)
  6. Skrivnost vseh skrivnosti (The Secret of Secrets)

Za pisanje romana Skrivnost vseh skrivnosti si je Dan Brown vzel kar osem let premora. Ker se v romanu ukvarja z dvema izjemno kompleksnima področjema – zgodovinsko Prago in znanostjo o človeški zavesti, je bilo njegovo raziskovanje dolgotrajno in sistematično. V tem času je terensko raziskoval Prago, kar je označil za »ljubezensko pismo mestu in državi« in se poglabljal v nevroznanost in noetiko. Glavna tema knjige je namreč t. i. nelokalna zavest – ideja, da človeški um obstaja neodvisno od telesa. Njegov največji izziv je bil to zapleteno in eterično temo pretopiti v dinamičen in napet akcijski triler.

In to v prvi vrsti roman tudi je. Napet triler, ki je nadgradnja Da Vincijeve šifre. Zgodovinsko pustolovskim temam je tokrat dodana tudi znanost s ščepcem romantike in nekaj fikcije. Roman nas zapelje v Prago, kjer je Langdonova srčna prijateljica in znanstvenica dr. Katherina Solomon imela predavanje tik pred izidom knjige o noetiki.

Preden se začne roman odvijati v za Browna značilnem hitrem tempu, si ta vzame čas za prizore z natančnimi detajli, kot sta vonj prefinjenega parfuma, omemba vrhunske ure ter prestižnega praškega hotela, s katerimi  stopnjuje občutek razkošja.

Po nočni mori, umoru in Katherininem izginotju, se začne odvijati nepredstavljiva drama, v kateri strežejo po življenju tako profesorju Langdonu kot Katherini. Brown v fiktivno zgodbo spretno vpleta resnične elemente, s čimer ustvarja avtentično in vizualno bogato okolje za svoje like in bralce.

Na vsak način boste večkrat želeli preveriti, kaj od zapisanega je resnično in bili pri tem presenečeni. Zgodbo lahko preberete na dah, če vas zanima samo kdo, koga in zakaj. Če pa si boste vzeli čas za razmislek o znanstvenih tezah, ki so vpletene v roman, boste morali vmes malo prespati. Potem pa si boste želeli, da knjigo prebere še vaš bralni prijatelj, da bosta lahko predebatirala vsebino, ki vam ne bo šla takoj z glave.

Knjiga je zmagala v kategoriji Najboljši kriminalni roman in triler (Best Mystery & Thriller), kjer o zmagovalcu z glasovanjem odločajo bralci z vsega sveta na platformi Goodreads.

Truplo ob progi

Truplo ob progi je kriminalni roman Toneta Freliha, enega od najbolj priljubljenih piscev detektiv pri nas. Gre za drugi roman v seriji Umori, ki sledi zapletenim primerom kriminalističnega inšpektorja Ceneta Dornika. V Truplu ob progi se Dornik zaplete v preiskavo skrivnostne smrti Anteja Zarića, katerega sprva popolnoma izmaličeno truplo najdejo ob železniški progi. Začetne preiskave pokažejo, da je Zarić umrl nasilne smrti, zato se Dornik skupaj s svojo ekipo odpravi po sledeh njegovega življenja; izkaže se, da je Zarić na Dobu prestajal petletno zaporno kazen zaradi bančnega ropa, ob vikendih pa mu je bil zaradi vzornega vedenja odobren začasni izhod. Kdo bi lahko bil morilec? Kakšen od njegovih sojetnikov, s katerimi se je sicer dobro razumel? Njegovo dekle Alenka, s katerim naj bi pričakovala otroka? Brat Jozo, ki ne kaže prizadetosti ob bratovi smrti? Ali pa skrivnostna oseba, ki je Alenki pošiljala grozilna pisma? Frelih s Truplom ob progi ustvari napeto in berljivo urbano kriminalko, ki zadiši po Sloveniji.

Malteški sokol

Ameriški pisatelj Dashiell Hammet je poleg Jamesa M. Caina in Raymonda Chandlerja eden od botrov t.i. “hardboiled noir” kriminalke, ki je kraljevala v literaturi in na filmu v 40. in 50. letih minulega stolerja. Hammetovo najbolj znano delo je roman Malteški sokol, ki je bil sprva objavljen v več delih v priznani reviji za “harboiled” literaturo Black Mask, leta 1930 pa je izšel še v knjižni obliki. Roman je bralcu prvič predstavil lik ciničnega in neotesanega detektiva Sama Spada, ki navkljub spornim preiskovalnim metodam, vzkipljivemu karakterju in brezbrižnemu odnosu do ljudi vendarle uspe vedno ohraniti čuta za moralo in pravičnost. Zgodba romana je postavljena v San Francisco, kjer privlačna gospodična Wonderly najame Spada, da bi izsledil njeno mlajšo sestro, ki naj bi pobegnila s skrivnostnim moškim po imenu Floyd Thursby. Kar se sprva zdi kot povsem preprost primer pogrešane osebe, se kmalu spremeni v mrežo umorov, prevar in lova na skrivnostni (in domnevno neprecenljivi) kip malteškega sokola…

Malteški sokol je roman s posebnim načinom zunanjega tretjeosebnega pripovedovalca, ki strogo objektivno opisuje zgolj izgled likov in njihova dejanja, nikoli pa ne razkrije njihovih misli in občutenj.

Po knjigi sta bila posneta tudi dva filma, najbolj znan je iz leta 1941 v režiji Johna Hustona, kjer je detektiva Spada odigral Humphrey Bogart. 

Majhen plašč : izbrane pesmi

Pričujoča zbirka pesmi je izšla leta 2024 kot ponatis in poklon ob 120. obletnici rojstva znamenitega pesnika in publicista Srečka Kosovela pri založbi Mladinska knjiga. Pesmi je izbral in spremno besedo napisal literarni zgodovinar, esejist, urednik dr. Matevž Kos. Poimenovana je po eni izmed Kosovelovih najbolj znanih pesmi Majhen plašč, ki je vključena v to zbirko. Poglavjem s pesmimi so za piko na i dodana tudi pisma Kosovelovi osebni prijateljici Fanici Obidovi ter znameniti pismi Kriza in Pismo, ki bralcu še dodatno približata njegovo razmišljanje in notranji svet. Kosovela je pesništvo spremljalo že od malih nog in čeravno je bilo njegovo ustvarjalno obdobje zelo kratko, je za seboj pustil ogromen pečat. S svojo skoraj sto let staro literarno dediščino ter mislimi o družbi in človeku nastavlja ogledalo in nagovarja bralca k razmisleku o svetu včeraj, danes in jutri. Kosovelovo pesništvo ima poleg kraškega tudi širši slovenski ali celo svetovni pomen, njegov pesniški opus je tako rekoč univerzalen.

Monine oči

Mona je radovedna desetletnica, ki nekega popoldneva med reševanjem matematične naloge nenadoma izgubi vid. Ko z družino hiti v bolnišnico, se njen vid vrne, a zbegani zdravniki pustijo prestrašeno družino brez odgovorov in zagotovil, da se to ne bo več zgodilo. Medtem ko starši in zdravniki tuhtajo o tem, kako Moni pomagati, se njen dedek odloči, da bo deklici dal “zdravilo, ki bo odtehtalo vse grdo, ki je oblegalo njeno mladost.”

Dadé ima s svojo vnukinjo zelo poseben odnos, razume jo bolje kdor kdorkoli drug. Je velik poznavalec in ljubitelj umetnosti ter prisega na “vse, kar je lepega na tem svetu”. Sklene, da bo Mono popeljal na potovanje po francoskih muzejih, kjer si bo lahko ogledala številna umetniška dela in z njihovo pomočjo našla “krepčilo za svojo dušo”. Njuno potovanje traja 52 tednov, na njem se Mona ne spozna samo z umetnostjo, ampak se nauči gledati, čutiti in razmišljati.

Francoski umetnostni zgodovinar André Schlesser z Moninimi očmi nagovarja predvsem bralce, ki jih zanima umetnost. Dela ne odlikuje napeta fabula, ampak meditativen pripovedovalni tok, ki se upočasni ob delih nekaterih največjih umetnikov. Skozi Monino zgodbo o iskanju razloga za nenadne napade slepote umetnost postane orodje za globlje razumevanje sveta in sebe.

Ime rože : [po romanu Umberta Eca Ime rože]

Stripovsko priredbo knjige Ime rože pisatelja Umberta Eca je ilustriral italijanski stripar in ilustrator Milo Manara. Zgodba je postavljena v leto 1327 in sledi frančiškanskemu menihu Viljemu iz Baskervilla ter novincu Adsotu, ki prispeta v samostan na severu Italije, da bi razvozlala niz nenavadnih smrti. Poskušata razrešiti umore menihov, ki umirajo v nenavadnih okoliščinah. Pri svojem delu spoznata, da veliko vlogo pri vsem dogajanju igra samostanska knjižnica, ki je zasnovana skoraj kot labirint, v katerem se je lahko izgubiti.

Manarova priredba ohranja vsebinsko zahtevnost prvotnega romana, vendar jo v vizualnem smislu nekoliko poenostavi. Ilustracije so natančne in prepoznavne po elegantnem slogu. Poseben poudarek ilustrator s svojimi ilustracijami namenja vzdušju, temačnemu okolju samostana in občutku skrivnostnosti ter s tem ustvari napetost skozi celotno zgodbo. Stripovska oblika tako bralcu omogoča nekoliko lažji vstop v kompleksno zgodbo izvirnega dela.

Tudi tokrat prevajalec ostaja Srečko Fišer, ki je že leta 1984 prevedel knjigo Ime rože v slovenski jezik. Prevod ostaja zvest izvirniku, hkrati pa omogoča, da strip deluje kot samostojno delo.

Čudaška Sally Diamond

Kaj bi si mislili o osebi, ki skuša truplo svojega pokojnega očeta upepeliti kar doma? Večina bi verjetno pomislila, da z njo nekaj ni v redu. Tako se začne zgodba Sally Diamond, ki se po nenavadnem dejanju nehote znajde v središču pozornosti in sproži val ogorčenja. V očeh drugih postane čudakinja, sama pa ne razume, kaj je storila narobe.

Roman Čudaška Sally Diamond irske pisateljice Liz Nugent prinaša portret ženske v štiridesetih letih, ki živi odmaknjeno, urejeno in skoraj rutinsko življenje. Sally zase pravi, da je družbeno neprilagojena. Ne mara bližine ljudi in težko razume družbena pravila. Njeno zgodnje otroštvo je zavito v popolno praznino, saj se ne spominja niti enega samega dne. Ve le to, kar sta ji povedala posvojitelja: da sta jo kot deklico našla v gozdu. Po smrti posvojiteljske matere je živela s svojim posvojiteljem, psihiatrom Thomasom, vse do njegove smrti. Po očetovi smrti začne Sally postopoma odkrivati pretresljive resnice in odpira vrata v preteklost, ki so bila dolgo skrbno zaklenjena. Poda se na pot iskanja lastne identitete, pri čemer se mora soočiti s temnimi skrivnostmi, travmami in vprašanjem, kdo pravzaprav je. Vzporedno z njenim glasom se postopoma razkriva še druga perspektiva, ki zgodbo dodatno poglobi in razkrije širši kontekst dogajanja.

Roman odlikuje napeta, večplastna pripoved, ki bralca postopoma vleče vse globlje v psihološko ozadje kompleksnih likov. Raziskuje posledice zlorab, izolacije in manipulacije ter pokaže, kako močno lahko preteklost zaznamuje posameznikovo dojemanje sveta. Kljub težkim temam pa v zgodbi najdemo tudi trenutke nepričakovane topline, osebne rasti in iskanja človeške bližine.

Liz Nugent je uveljavljena irska avtorica, znana po psihološko poglobljenih zgodbah, s katerimi bralca ne pusti ravnodušnega. Roman o Sally Diamond je bil leta 2023 nagrajen z Irish Book Awards v kategoriji za najboljši kriminalni roman leta.

Zimski vrt

Avtorica nam v svoji zgodbi predstavi predvsem pomembnost medsebojnih odnosov, vpliv in posledice odnosov primarne družine na otroke in kasneje odrasle otroke, ter nam daje upanje, da s trudom in medsebojnim sodelovanjem nikoli ni prepozno, da odnose med seboj zgladimo, zgradimo in negujemo z veliko mero odpuščanja ter razumevanja.

Nina in Meredith sta odraščali v uspešni ameriški družini, kjer je družino povezoval razumevajoč, dobrosrčen in ljubeč oče, ki je svojo ljubezen razdajal in kazal vsakomur v družini. Njegovo popolno nasprotje je bila mama Anja. Do svojih hčerk je bila hladna kot led, od nje nista bili deležni nobene pohvale, tolažbe ali objema pa čeprav sta se močno trudili, vsaka po svojih močeh. Toplino sta čutili le ob pripovedovanju pravljic, katere sta poslušali ob večerih, kjer je mama opisovala ruske običaje in pokrajine od koder je izvirala. Svojo izgubljenost in nemoč so ženske občutile ob izgubi očeta, ki jih je povezoval, gladil nesporazume in razlike med njimi. Po njegovi smrti so se drobne razpoke razširile v jarke, razlike med njimi so postale nepremostljive, vsaka zase so bile izgubljene in se spopadale s svojimi lastnimi težavami. Povezovala jih je le obljuba očetu, da bosta hčerki slišali mamino pravljico še enkrat in tokrat do konca. Prav ta pravljica je lahko ključ, ki odpre vrata preteklosti in osvetli prihodnost.

Palisandrovec

Milan je fant, ki odrašča v Versaillesu. Njegov oče je Francoz, mama prihaja iz Ruande. Kot otrok živi na videz mirno in urejeno življenje, obdan z molkom in neizrečenimi bolečinami, povezanimi predvsem z maminim izvorom.
Nekoč Milanovo vsakdanjo rutino prekine prihod dečka iz Ruande. Ta je nenavadno tih in prestrašen, poleg tega ima na glavi hudo rano. Milana seveda zanimajo razlogi za dogajanje v družini, a mu nihče ničesar ne pojasni. Tudi tega ne, zakaj deček po imenu Claude kmalu izgine, kar v Milanu pusti občutek velike praznine. Čez nekaj let se z mamo odpravi v Ruando, kjer se sooči z deželo, ki nosi globoke rane genocida. Spozna sorodnike, njihove prijatelje in ljudi, ki so preživeli nepredstavljivo nasilje. Ponovno sreča Clauda, s katerim postaneta nerazdružljiva. Z njegovo pomočjo spoznava deželo, bolečino in spomine posameznikov. Spozna Stello, dekle, ki ji je pozneje pomagal preboleti smrt prababice, ko  je ta zapisovala njeno življenjsko zgodbo. Zgodbo, ki Milanu veliko pojasni, prav tako kot bralcu.
Glavni lik romana je Milan, na začetku še neveden otrok. Poleg njega so izpostavljene tudi druge osebe, njihove usode in življenja, njihovi značaji in razlogi, za posamezne odločitve. Pisatelj sam poudari pomen neizrečenih besed. Če na začetku bralec molka ne razume, na koncu spozna, da ga sproža velika bolečina.
Gaël Faye je francosko-ruandski pisatelj. Že njegov prvenec, Mala dežela, za katerega je prejel Goncourtovo nagrado, je povezan z materino rodno deželo, Ruando. Zgodba Palisandrovca izhaja iz zgodovinskih dejstev in vsebuje avtobiografske elemente, celotna tematika je vezana na medčloveške odnose, preteklost, spomine, odgovornosti in dolžnosti, posameznika in celotne skupnosti. Jezik, ki ga je avtor uporabil v romanu, je preprost. Tudi zgradba romana je enostavna, kronološka, kar bralcu omogoči, da se v celoti posveti zgodbi.
Izviri naslov: Jacaranda

Beograd za tujce

Pisatelj, kritik, prevajalec in urednik Aleksandar Gatalica (1964) je v Beogradu študiral svetovno književnost in klasično filologijo, danes pa predstavlja enega od osrednjih srbskih literatov. Prepoznavna značilnost njegove proze je poleg živahnega sloga in pripovedovalske vznesenosti predvsem opiranje na zgodovinske podatke in dejstva, ki jih preliva v slogovno zanimive in privlačne pripovedi, v katerih se fikcija meša z resničnostjo.  

Pričujoča zbirka je popoln skok v neznano – avtor se na podlagi znanih (in malo manj znanih) zgodovinskih dejstev vživlja v zgodovino mesta in polagoma gradi, kot se v spremni besedi izrazi Miloslav Gudović, resnično fikcijo. Rdeča nit in struktura desetih pripovedi sta prizorišče dogajanja (brez presenečenja je to Beograd) in pa časovna premica, ki se polagoma premika od začetka 16. stoletja (1525), prek enigmatičnega 19. in pretresov polnega 20. stoletja vse do sedanjega tisočletja (2008). Posebna privlačnost zapisanih zgodb tiči v napetosti, ki jo nedoumljive skrivnosti Beograjčanov izzovejo v bralčevi domišljiji, ter zapletih, ki so kar najverodostojneje zasidrani v zgodovino mesta, a jo hkrati na vseh možnih nivojih presegajo.

Tako med drugim spoznamo beograjskega potapljača, ki je sporočila z enega na drugi breg Donave v srednjem veku prenašal hitreje kot vsakršna kopna pošta; prekupčevalca redkega krzna, ki je trgoval tudi s smrtjo; s kralji miši in podgan in vsemogočno babico Persido, ki nadzoruje nočne linije beograjskih radijskih postaj; priča pa smo tudi nenavadnim hišnim obiskom, ki vznikajo skupaj z neljubimi družinskimi skrivnostmi.