skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Seniorji (75 let in več)

Sveti otok : [primer višjega inšpektorja Ryana]

Sveti otok je prvi roman v seriji kriminalnih zgodb o višjem inšpektorju Ryanu avtorice L. J. Ross. Zgodba se odvija na skrivnostnem in slikovitem Svetem otoku (Lindisfarne), v odmaknjenem kraju z bogato zgodovino, starodavnimi ruševinami in tesno povezano skupnostjo, kjer ima skoraj vsak prebivalec svoje skrivnosti.

Ko v ruševinah nekdanjega samostana odkrijejo truplo mlade ženske, na pomoč pri preiskavi pokličejo višjega inšpektorja Maxwella Ryana. Primer, ki se sprva zdi kot osamljen zločin, kmalu razkrije temačne povezave s preteklostjo otoka, starimi zamerami in skritimi resnicami. Ryan se mora pri iskanju morilca prebiti skozi mrežo sumov, molka in skrivnosti, pri tem pa se sooča tudi z lastnimi ranami iz preteklosti.

Avtorica v romanu združi klasično detektivsko uganko z vzdušjem britanskega podeželja, zgodovinskimi skrivnostmi in dobro izrisanimi liki. Napeta preiskava, slikovit opis otoka ter postopno razkrivanje odnosov med prebivalci ustvarjajo privlačno kriminalko za ljubitelje počasneje razvijajočih se zgodb, v katerih pomembno vlogo igrajo okolje, značaji in skrivnosti skupnosti.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbrii. Sveti otok je prva v seriji, prevedena v slovenski jezik.

Zdravilo za čas : zbrane pesmi za odrasle

Zdravilo za čas: Zbrane pesmi za odrasle (1982–2025) je reprezentativen izbor poezije več kot štirih desetletij pesniškega ustvarjanja Andreja Rozmana Roze, enega najizvirnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Knjiga združuje pesmi, ki so nastajale med letoma 1982 in 2025, ter ponuja celovit vpogled v razvoj njegove poetike – od zgodnjih besedil do najnovejših odzivov na družbene, kulturne in osebne teme.

Njegova poezija je prepoznavna po duhovitosti, satiri, jezikovni igrivosti in občutljivem posluhu za govorjeni jezik. S humorjem, ironijo in parodijo razkriva družbene nesmisle, hkrati pa zna biti presenetljivo liričen, intimen in ganljiv. Njegove pesmi nagovarjajo bralca k razmisleku o svobodi, odgovornosti, identiteti, ljubezni, jeziku in času, pri čemer nikoli ne izgubijo stika z vsakdanjim življenjem.

Zbirka ni zanimiva le kot pregled ustvarjalne poti enega najpomembnejših slovenskih pesnikov in dramatikov, temveč tudi kot dokument časa. Skozi pesniški pogled spremljamo spreminjanje družbe, jezika in človeka v zadnjih desetletjih. Prav zato knjiga deluje kot svojevrstna kronika sodobne Slovenije, zapisana z duhovitostjo, kritično ostrino in izjemnim občutkom za ritem besede.

Zdravilo za čas bo posebej pritegnilo bralce, ki cenijo sodobno slovensko poezijo, jezikovno ustvarjalnost ter literaturo, ki zna hkrati zabavati, izzivati in odpirati prostor za razmislek. Gre za zbirko, h kateri se je mogoče vedno znova vračati – enkrat zaradi smeha, drugič zaradi prepoznanega življenjskega uvida ali užitka v mojstrsko oblikovani pesniški govorici.

Beneško pokopališče

Zgodovinski pustolovski triler, kot ga opredeljuje avtor, nas popelje v prelomno in skrivnostno 18. stoletje, v čas, ko so v Benetkah ustvarjali neponovljivi geniji, kot so Antonio Vivaldi, Carlo Goldoni in Giambattista Tiepolo, mesto pa je že neustavljivo drselo proti svojemu neizbežnemu zatonu. Osrednji protagonist te zgodbe je slavni slikar Antonio Canal, znan kot Canaletto, ki s svojimi osupljivimi, natančnimi vedutami beleži resnično podobo Benetk.

Knjiga je izjemno intrigantna prav zaradi nenehnega soočanja dveh povsem nasprotujočih sil: na eni strani spremljamo bleščečo umetnost, gledališče in prefinjeno mestno elito, na drugi strani pa mračno realnost z brutalnimi umori mladih deklic, razuzdanostjo, političnimi spletkami oligarhične oblasti in epidemijo črnih koz, ki vztrajno redči prebivalstvo ter nastrojenost do judov. Knjiga je izjemno berljiva in besedilno bogata, saj se zgodovina v njej ne občuti kot suhoparno ozadje, temveč kot živ, utripajoč organizem. Canaletto v romanu ne nastopa kot vsemogočni preiskovalec, ampak kot ranljiv človek, ki ga v odkrivanje resnice sili predvsem goli preživetveni nagon in ljubezen.

Matteo Strukul je uveljavljen italijanski pisec uspešnic, novinar, doktor pravnih znanosti in docent za scenaristiko v Rimu. Za svoje zgodovinske romane je prejel prestižno nagrado Bancarella, s katero so se v preteklosti ovenčali velikani, kot so Ernest Hemingway, Boris Pasternak in Ken Follett, z novim delom pa znova potrjuje status mojstra atmosferskih, napetih zgodb.

Pesem ledu in ognja. Knj. 2, Spopad kraljev

Smrt zimiškega gospoda Eddarda Starka je povod za revolucijo po celem Zahodnem. Njegov prvorojeni sin Robb se razglasi za Kralja na Severu, brata pokojnega kralja Roberta pa se oba potegujeta za naziv bratovega naslednika. Ob sebi zbirata vojske, tako posvetne kot duhovne, a kaj, ko na prestolu v Rdeči trdnjavi sedi kruti mladenič Joffrey. Medtem, ko se slednji zabava z mučenjem svoje zaročenke in podložnikov, pa v ozadju spletkarita njegova mama Cersei in zviti stric, pritlikavec Tyrion.

Mir ni več možen, kaj pa preživetje? In ko je zadji udarec zadan, ali to zares kaj pomeni? Ali pa se pravi sovražnik sploh še ni prikazal?

Napeto nadaljevanje epske zgodbe, ki že nakazuje, da nobenemu liku ne bo prizaneseno…

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Magnet

Magnet (v originalu L’aimant) je prvenec francoskega striparja in ilustratorja Lucasa Hararija (Pariz, 1990). Zgodba se vrti okoli faliranega študenta arhitekture Pierra in njegovega vročičnega, skoraj obsesivnega zanimanja za znamenite terme v švicarski vasici Vals, ki jih je leta 1996 zasnoval Peter Zumthor. Zgrajene so skoraj izključno iz lokalnih materialov ter zaščitene zaradi svoje arhitekturne vrednosti. Nekateri v terme hodijo celo zaradi duhovne izkušnje, ki naj bi jo nudil ambient – v vsakem primeru pa so zanimive z vidika igre svetlobe in vode, ki odseva okoliške gore in zelenje.

Pierre na svoji poti v Vals spozna domačina, ki ga zapelje do hotela ob termalnem kompleksu in mu izkaže gostoljubje, ki ga bo kasneje še kako potreboval. Cele dneve preživi v vodi, s skicirko v roki opazuje arhitekturo in riše načrte zgradbe. Nekega dne v kavarni ob bazenu spozna slavnega arhitekta, za katerega se izkaže, da se prav tako raziskovalno ukvarja s termalnimi kompleksi. Zadeve se počasi zapletajo, stavba pokaže skrivne prehode, ki se nenadzorovano odpirajo in zapirajo, nad vsem skupaj pa lebdijo lokalne legende o gori, ki naj bi se odprla vsakih sto let in vase potegnila tujca…

Estetsko privlačno branje z nadvse izvirno fabulo.

Nič več te ni : zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič (1912-2000)

Presenetljiva biografija slovenske igralke in pesnice Mile Kačič ne pusti nobenega bralca ravnodušnega. Avtor Marijan Rupert, zaposlen v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani,  je spretno in tekoče zapisal vse ključne dogodke, osebe, obdobja, ki so pustila lepe in manj lepe spomine iz življenja vsestranske umetnice. Že naslovnica in nadaljnje strani pričujoče knjige so obogatene z originalnimi fotografijami in rokopisi, ki se bralca dodatno dotaknejo in puščajo sledi za seboj. V delo je vključeno tudi veliko Miline poezije, ki poboža dušo slehernika. Branje nam odpre čisto novo predstavo in vpogled v osebno življenje igralke, ki se jo večina od nas spominja kot izredno humorno in karizmatično osebo, čeravno je bilo njeno zaodrje povsem drugačno, polno bridkosti in hrepenenja. Odrske deske in filmski kader je bil Milin pobeg od realnosti, njena uteha s katero je lažje prebrodila vse ovire, ki so ji v življenju prihajale naproti. Njen optimizem in volja do življenja je vzor, v življenju moramo iti le naprej in prav nič na svetu nas ne more ustaviti.

Brez izmikanja

Kingova priljubljena junakinja Holly Gibney, zasebna detektivka in lastnica agencije Srečni najditelj, v romanu Brez izmikanja nastopa že sedmič. Tokrat se poleg preiskovanja zločina znajde tudi v zanjo neobičajni vlogi in s tem stopi iz svoje cone udobja.

Zgodba se začne z anonimnim pismom, v katerem neznanec napove niz umorov. Trdi, da bo umoril trinajst nedolžnih ljudi in enega krivega, saj verjame, da lahko s tem popravi veliko krivico, ki je bila storjena. Policija opozorilo vzame resno in se takoj loti raziskave, kdo stoji za grožnjo in kako preprečiti napovedane zločine. Pri preiskavi sodeluje tudi Holly, ki združi moči s policistko iz detektivskega oddelka Izzy Jaynes.

Vzporedno spremljamo še zgodbo feministične aktivistke Kate McKay, ki zaradi svojih javnih nastopov in stališč postane tarča verskega skrajneža. Holly prevzame vlogo varovanja Kate, zato se znajde razpeta med dvema nevarnima primeroma. V romanu nastopata tudi Barbara in Jerome Robinson, ki ju bralci poznajo iz prejšnjih Kingovih kriminalnih romanov.

Brez izmikanja je kriminalni roman brez nadnaravnih elementov, v katerem Stephen King ostaja zvest svojemu prepoznavnemu pripovednemu slogu. Dogajanje gradi skozi več perspektiv, napetost pa stopnjuje počasi in premišljeno vse do zaključka. Poleg napete kriminalne zgodbe odpira tudi vprašanja pravičnosti, maščevanja, odvisnosti in družbene polarizacije.

Roman lahko beremo samostojno, vendar bodo bralci, ki že poznajo Holly Gibney in prejšnje primere, še bolje razumeli razvoj glavne junakinje in odnose med osrednjimi liki.

Lepoto zrl sem : zbrane pesmi 1

Pesmi Konstandinosa Kavafisa, enega najpomembnejših grških pesnikov 20. stoletja, popeljejo bralca med fragmentarne skice oseb iz drugih časov: zelo pogosto v dobo (pozne) antike, včasih pa tudi v pesnikovo aleksandrijsko sodobnost, ki je za nas prav tako oddaljena. Kavafisova poezija je pretežno pripovedna, pogosto se bere kot zgoščene slike situacij ali oseb v zgodovinskem kontekstu, pa naj gre za antiko, bizantinsko dobo ali avtorjevo sedanjost.

Prevladujejo trije tematski sklopi: zgodovina, erotika in filozofija, ki se pogosto prepletajo znotraj posamične pesmi. Beremo lahko pesmi o zgodovinskih osebnostih, v nekaj pesmih recimo srečamo cesarja Julija Odpadnika, ki je želel ponovno uvesti pogansko vero, ko je krščanstvo že zmagovalo, Nerona, ki ga bodo zdaj zdaj napadle Erinije (Koraki), Cezarja, ki se mu bliža Artemidor s svarilom (Marčeve ide), pa tudi pesmi o vsakdanjih ljudeh iz bizantinske dobe ali (pozne) antike. Nekatere pesmi črpajo motive iz grške mitologije, kakor pesem Ahilova konja, v kateri Zevs spozna svojo zmoto, ko je smrtnim ljudem podaril nesmrtna konja in ju tako pahnil v večno žalovanje. Minljivost prežema mnoge verze, pa naj gre za beg v uživaštvo ali objokovanje mladosti.

Kar nekaj pesmi govori o konfliktnem obdobju širjenja krščanstva v pozni antiki, recimo o kristjanu, ki objokuje smrt očeta in se opravičuje Jezusu, da žaluje za njim, svečenikom v poganskem Serapejonu (Svečenik v Serapejonu). Nekatere so bolj čutne in govorijo o lepoti mladeničev, prav tisti lepoti, ki jo izpostavlja naslov te pesniške zbirke Lepoto zrl sem. Včasih gre za lepoto iz oddaljenih časov, včasih pa iz pesnikove sodobnosti. Motiv bordelov, po katerih se je Kavafis gibal zaradi prikrivanja svoje homoseksualnosti v konservativni družbi, se pogosto veže z motivom uživanja življenja. Oboje najdemo v priloženi pesmi Iz šole slovečega filozofa, kjer mlad pogan išče svojo pot v življenju – filozofija mu ne diši, politika tudi ne, krščanstvo bi mu ogrozilo prihodke – tako raje uživa v »hišah razvrata«, kjer mu bo lepota služila še kakšno desetletje, nato pa se bo lahko zatekel nazaj v politiko in izpolnil družbena pričakovanja. Časi se spreminjajo, ljudje ostajajo isti. To ohranja Kavafisovo poezijo aktualno, pa naj črpa iz zgodovine, mitologije ali osebne izkušnje.

Ušabti

Roman Ušabti lahko beremo kot nadaljevanje zgodbe iz Čmrljevega žleba ali kot povsem samostojno delo. Obe deli uveljavljene slovenske pisateljice, kolumnistke in prevajalke Agate Tomažič nas vodita skozi zapletene labirinte človeške psihe in družbene moči.

Če smo Roberta Obrha v Čmrljevem žlebu spoznali kot obrobnega preiskovalca, v romanu Ušabti prevzame osrednjo vlogo, ko se zaplete v manipulativno igro z upokojenim srčnim kirurgom. Zgodba se začne na videz banalno – s prijavo kraje lestve. Prijavi jo Vladimir Baumgarten, upokojeni srčni kirurg, ki naj bi nekoč operiral samega Tita. Baumgarten, premeten in na smrt bolan starec, krajo izkoristi kot pretvezo, da si zagotovi pokornega poslušalca za razkrivanje preteklih doživetij in predvsem svojih moralno spornih družbenih nazorov. Robert Obrh se s svojim značajem, preteklostjo in dojemanjem sveta zdi resnično pravi za to nalogo. Z veseljem obiskuje zdravnika v njegovem razkošnem stanovanju, ki z opremo in okrasjem spominja na muzej. Med njima se vzpostavi poseben odnos, kjer Obrh zavzame vlogo ponižnega poslušalca, zdravnik pa vsevednega profesorja, ki ne trpi nikakršnih ugovorov. Baumgarten v svojih monologih vleče vzporednice s Starim Egiptom, kjer so faraoni vladali, sužnji pa služili, tudi po smrti (ušabtiji). Zagovarja neizogibno družbeno hierarhijo med bogatimi in revnimi, izobraženimi in neizobraženimi ter belci in temnopoltimi Afričani.

Obrh z zanimanjem posluša njegove besede, čeprav se z njimi ne strinja, in željno vpija namigovanja o tem, da starcu strežejo po življenju. Ob tem vzroki za to in morebitni storilci ostajajo zamegljeni in nejasni, od mrtvih golobov do fonda 47 in sosedov iz kletnega stanovanja.

Avtorica do potankosti razdela značaje literarnih oseb, skozi Obrhove spomine podrobno predstavi njegovo preteklost, od otroštva do propadlega zakona. Na drugi strani se doktor predstavlja skozi svoje monologe, bolj kot dogodke iz njegove preteklosti spoznamo njegove svetovne nazore in prepričanja.

Roman Ušabti presega okvire klasične kriminalke, saj ga lahko beremo kot srhljiv prikaz manipulacije karizmatičnih posameznikov. Prav Obrhov manjvrednostni kompleks postane rodovitno polje, v katerega Baumgarten zaseje »seme zla«, kar vodi do dokončnega in nepreklicnega dejanja.

Za bralce, ki ljubijo kompleksne like, pretanjen opis značajev in zgodbe, ki pod površjem napete preiskave skrivajo globoko družbeno kritiko.

Hrupna druščina

Kako brati zgodbo, kjer besede komaj dohitevajo dogajanje?

Izmišljeno mesto, nekje v Afriki, je dalo prostor dogajanju v “komediji zmešnjav”. Belska elita je v očeh domorodcev čaščena skoraj po božje. Belske napake in pomanjkljivosti so prikazane kot edinstvena priložnost za doživetje (beri – preživetje) belske milosti. Situacijska komika vznika iz nazornega opisa dogodkov, ki smešijo servilne podrepnike v njihovi vnemi ugajati in ugoditi belim gospodarjem. Dogajanje v zgodbi je parodija na kruti režim, ki dovoljuje vse, celo ubijanje svojih služabnikov, če se pripadnikom bele elite to ravno zahoče.

Gospodična Hazelstone, samoljubna Angležinja, ki ji je rok trajanja, ko nekomu rečeš gospodična že zdavnaj potekel, je ustrelila zulujskega kuharja. Pravzaprav ga je masakrirala s puško za ubijanje slonov. Ker apartheid dovoljuje belcem “odstranitev” neposlušnih domorodcev, komandant van Heerden ne namerava tratiti svoje energije in časa s preiskavo smrti nepomembnega črnskega kuharja. Stvar se zaplete, ker preiskavo zahteva ekscentrična “gospodična” Hazelstone. Masaker ubogega kuharja dodatno začini z izjavo, da je bil ubiti kuhar njen ljubimec. Komandant van Heerden ve, da te izjave ne smejo slišati ušesa javnosti. V silnem prizadevanju po prikritju zakuha kaos. Pri tem mu neskromno pomagata policist Els in poročnik Verkramp.

In tisto, kar priplava na prostost, ni smetana, ampak zaudarjajoča kloaka nesposobnosti, neumnosti, pritlehnosti in kar je še ostalih slabih lastnosti poveljujoče horde, ki vzdržuje brutalne razmere neke dežele.