skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Seniorji (75 let in več)

Vse mi povej

Tokrat se zgodbe o ljubezni, prijateljstvu, osamljenosti, krivdi in minljivosti prepletajo v majhnem mestu Crosby v Mainu. Odvetnik Bob Burgess prevzame primer moškega, obtoženega umora matere, pri tem pa se zbliža s pisateljico Lucy Barton. V njeno življenje znova vstopi tudi Olive Kitteridge, ki z Lucy sklene posebno prijateljstvo. Ob pogovorih o ljudeh, ki sta jih poznali, se razkrivajo njihova »nezabeležena življenja« – zgodbe o skrivnostih, bolečini, izgubah in tihih radostih.

Strout v romanu Vse mi povej znova poveže svoje priljubljene like in njihove svetove. Roman je peti del pripovedi o Lucy Barton (serija Amgash), vendar ga je mogoče brati tudi kot samostojno zgodbo. V ospredju niso veliki dogodki, temveč drobni trenutki in odnosi, skozi katere se razkrivajo zapletenost človeške narave, minljivost in moč sočutja. Avtorica v svojem značilnem slogu raziskuje zapletenost človeških odnosov in našo potrebo po tem, da bi bili videni, razumljeni in povezani z drugimi.

Elizabeth Strout (1956) je ameriška pisateljica, znana po subtilnih in psihološko poglobljenih romanih o družinskih odnosih, osamljenosti, spominu in zapletenosti človeškega življenja. Za roman Olive Kitteridge je leta 2009 prejela Pulitzerjevo nagrado za književnost. V seriji knjig z Lucy Barton so naslednje knjige: Moje ime je Lucy Barton, Vse je mogoče, Oh, William!, Lucy by the Sea (trenutno še ni prevedena) in Vse mi povej.

Vse je mogoče

Vse je mogoče je zbirka devetih povezanih kratkih zgodb, ki bralca popelje v majhno mesto Amgash v ameriškem Illinoisu. V njem živijo ljudje z različnimi življenjskimi zgodbami, vendar jih povezujejo preteklost, družinske vezi, zamere, hrepenenja in občutek, da se njihovo življenje ni odvilo povsem tako, kot so pričakovali.

Strout svoje like opazuje z izjemno občutljivostjo in brez obsojanja. Njeni junaki niso popolni in njihova življenja niso vedno urejena ali srečna. Spopadajo se z osamljenostjo, družinskimi odnosi, ljubeznijo, izgubo, duševnimi stiskami, neizpolnjenimi pričakovanji in vprašanjem, kako živeti s svojo preteklostjo. Prav iz njihovih vsakdanjih, pogosto navidezno nepomembnih trenutkov pa pisateljica pred bralca naslika nekaj globoko človeškega.

Posebnost zbirke je njena povezanost z romanom Moje ime je Lucy Barton in ostalimi deli serije. Lucy, ki je iz Amgasha že zdavnaj odšla in si ustvarila življenje pisateljice v New Yorku, se pojavlja v več zgodbah, v eni pa nastopa tudi kot odrasla protagonistka. Kljub temu lahko Vse je mogoče beremo tudi kot samostojno delo. Posamezne zgodbe se med seboj prepletajo, liki iz ene zgodbe se lahko pojavijo v drugi, njihova življenja pa se počasi sestavljajo v širšo podobo skupnosti.

Strout je odlična opazovalka človeških odnosov. Njene zgodbe so kot diskretno prisluškovanje tujim življenjem – bralcu omogočijo pogled v misli, odnose in skrivnosti ljudi, ki jih sicer ne bi (s)poznali. Ob tem se ves čas poraja vprašanje, kako se naše predstave o drugih razlikujejo od resnice. Človek, ki se nam zdi srečen, morda skriva globoko bolečino; tisti, ki ga imamo za neuspešnega ali neprijetnega, pa lahko v sebi nosi presenetljivo nežnost.

Čeprav so nekatere zgodbe nenavadne in posamezni liki tudi neprizanesljivi drug do drugega, jih povezuje predvsem empatija. Stroutova pokaže, da za človekovim vedenjem pogosto skrivajo rane, strahovi in hrepenenja, ki jih drugi ne vidimo. Njena pripoved je tiha in zelo čustvena, brez velikih preobratov, a z močnim odmevom.

Vse je mogoče je knjiga o ljudeh, ki iščejo bližino, razumevanje in možnost novega začetka. O tem, kako nas oblikujejo družina, kraj, iz katerega prihajamo, in spomini, ki jih nosimo s seboj. Predvsem pa je knjiga o tem, da se tudi v najbolj zapletenih in bolečih življenjih prej kot slej pojavi možnost za spremembe.

Priporočam jo vsem, ki imajo radi subtilne psihološke portrete, večplastne medčloveške odnose in zgodbe, v katerih je največ skrito pod površjem.

Elizabeth Strout (1956) je ameriška pisateljica, znana po subtilnih in psihološko poglobljenih romanih o družinskih odnosih, osamljenosti, spominu in zapletenosti človeškega življenja. Za roman Olive Kitteridge je leta 2009 prejela Pulitzerjevo nagrado za književnost. V seriji knjig z Lucy Barton so naslednje knjige: Moje ime je Lucy Barton, Vse je mogoče, Oh, William!, Lucy by the Sea (trenutno še ni prevedena) in Vse mi povej.

Smrt pod platano : primer višjega inšpektorja Ryana

Smrt pod platano je drugi primer višjega inšpektorja Ryana, v katerem L. J. Ross ponovno združi napeto kriminalno preiskavo, slikovito pokrajino severne Anglije in skrivnosti, ki jih preteklost ni nikoli zares pokopala. Ob poletnem enakonočju pod znamenito platano ob Hadrijanovem zidu odkrijejo okostje mlade ženske, ki je tam ležalo več kot desetletje. Navidez pozabljen primer postane izhodišče za zahtevno preiskavo, v kateri se prepletajo stare zamere, prikrite povezave in novi zločini.

Ryan in njegova ekipa kmalu ugotovijo, da razkrivanje resnice ogroža ljudi tudi v sedanjosti. Medtem ko se krog osumljencev oži, se mora inšpektor soočiti tudi z lastnimi dvomi in posledicami preteklih dogodkov. Avtorica zgodbo gradi z zmernim tempom, poudarek pa namenja razvoju likov, vzdušju in postopnemu razkrivanju uganke.

Roman bo pritegnil ljubitelje klasičnih britanskih kriminalk, v katerih niso v ospredju krvavi prizori, temveč logično sklepanje, prepričljivi liki in napetost, ki vztraja do zadnjih strani. Čeprav je Smrt pod platano nadaljevanje romana Sveti otok, deluje tudi kot samostojna kriminalna zgodba.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo 24 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Ženska v črnem

Ženska v črnem velja za najbolj znano delo britanske pisateljice Susan Hill, ki je bilo deležno dveh filmskih adaptacij leta 1989 in 2012 (v slednji je glavno odigral Daniel Radcliffe) in velja za eno od najboljših zgodb o duhovih vseh časov. Arthur Kipps je mlad in ambiciozen odvetnik iz Londona, ki je poslan v odročno podeželsko mesto Crythin, da bi uredil zapuščinske listine pred kratkim umrle vdove Alice Drablow. Ženska je med lokalnim prebivalstvom veljala za samotarko in čudakinjo, ki je večino dni preživela v svoji zanemarjeni hiši Eel Marsh sredi močvirja, okoli vdove pa se je tudi spletla zgodba o prikazi skrivnostne ženske v črnem, ki naj bi strašila po mestu. Kipps omenjeno prikazen prvič zagleda na vdovinem pogrebu, kasneje pa jo začenja videvati tudi na posestvo Eel Marsh, kamor se je Kipps prisiljen začasno preseliti, da bi lahko pregledal vse Alicine dokumente. Med bivanjem v veliki hiši je odvetnik priča številnim čudnim dogodkom, ki presegajo meje verjetnega in kmalu mu postane jasno, da se za famozno žensko v črnem in drugimi nadnaravnimi pojavi skriva grozljiva resnica o preteklosti domnevno zaklete hiše…

Gotska novela je upravičeno postavljena ob bok nekaterim najbolj znamenitim zgodbam o duhovih kot so Poejeva Propad hiše Usher in Jamesova Obrat vijaka. Hillova ob pomoči vzdušne temačne atmosfere in zanimivih likov ustvari kompleksno pripoved, ki je polna trenutkov čiste psihološke groze, visokega suspenza, subtilno vstavljenih nadnaravnih elementov ter katarzičnega zaključka, ki preseže okvirje tipične zgodbe o duhovih in postreže z ganljivo človeško tragedijo.

Sveti otok : primer višjega inšpektorja Ryana

Sveti otok je prvi roman v seriji kriminalnih zgodb o višjem inšpektorju Ryanu avtorice L. J. Ross. Zgodba se odvija na skrivnostnem in slikovitem Svetem otoku (Lindisfarne), v odmaknjenem kraju z bogato zgodovino, starodavnimi ruševinami in tesno povezano skupnostjo, kjer ima skoraj vsak prebivalec svoje skrivnosti.

Ko v ruševinah nekdanjega samostana odkrijejo truplo mlade ženske, na pomoč pri preiskavi pokličejo višjega inšpektorja Maxwella Ryana. Primer, ki se sprva zdi kot osamljen zločin, kmalu razkrije temačne povezave s preteklostjo otoka, starimi zamerami in skritimi resnicami. Ryan se mora pri iskanju morilca prebiti skozi mrežo sumov, molka in skrivnosti, pri tem pa se sooča tudi z lastnimi ranami iz preteklosti.

Avtorica v romanu združi klasično detektivsko uganko z vzdušjem britanskega podeželja, zgodovinskimi skrivnostmi in dobro izrisanimi liki. Napeta preiskava, slikovit opis otoka ter postopno razkrivanje odnosov med prebivalci ustvarjajo privlačno kriminalko za ljubitelje počasneje razvijajočih se zgodb, v katerih pomembno vlogo igrajo okolje, značaji in skrivnosti skupnosti.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji.  V zbirki je izšlo 24 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Zdravilo za čas : zbrane pesmi za odrasle

Zdravilo za čas: Zbrane pesmi za odrasle (1982–2025) je reprezentativen izbor poezije več kot štirih desetletij pesniškega ustvarjanja Andreja Rozmana Roze, enega najizvirnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Knjiga združuje pesmi, ki so nastajale med letoma 1982 in 2025, ter ponuja celovit vpogled v razvoj njegove poetike – od zgodnjih besedil do najnovejših odzivov na družbene, kulturne in osebne teme.

Njegova poezija je prepoznavna po duhovitosti, satiri, jezikovni igrivosti in občutljivem posluhu za govorjeni jezik. S humorjem, ironijo in parodijo razkriva družbene nesmisle, hkrati pa zna biti presenetljivo liričen, intimen in ganljiv. Njegove pesmi nagovarjajo bralca k razmisleku o svobodi, odgovornosti, identiteti, ljubezni, jeziku in času, pri čemer nikoli ne izgubijo stika z vsakdanjim življenjem.

Zbirka ni zanimiva le kot pregled ustvarjalne poti enega najpomembnejših slovenskih pesnikov in dramatikov, temveč tudi kot dokument časa. Skozi pesniški pogled spremljamo spreminjanje družbe, jezika in človeka v zadnjih desetletjih. Prav zato knjiga deluje kot svojevrstna kronika sodobne Slovenije, zapisana z duhovitostjo, kritično ostrino in izjemnim občutkom za ritem besede.

Zdravilo za čas bo posebej pritegnilo bralce, ki cenijo sodobno slovensko poezijo, jezikovno ustvarjalnost ter literaturo, ki zna hkrati zabavati, izzivati in odpirati prostor za razmislek. Gre za zbirko, h kateri se je mogoče vedno znova vračati – enkrat zaradi smeha, drugič zaradi prepoznanega življenjskega uvida ali užitka v mojstrsko oblikovani pesniški govorici.

Andrej Rozman Roza (1955) je pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa, igra in ima svoje gledališče Rozinteater. Ustvarja predstave za otroke, piše poezijo in kratko prozo, besedila za gledališke predstave ter velikokrat prireja besedila klasičnih avtorjev.

 

Beneško pokopališče

Zgodovinski pustolovski triler, kot ga opredeljuje avtor, nas popelje v prelomno in skrivnostno 18. stoletje, v čas, ko so v Benetkah ustvarjali neponovljivi geniji, kot so Antonio Vivaldi, Carlo Goldoni in Giambattista Tiepolo, mesto pa je že neustavljivo drselo proti svojemu neizbežnemu zatonu. Osrednji protagonist te zgodbe je slavni slikar Antonio Canal, znan kot Canaletto, ki s svojimi osupljivimi, natančnimi vedutami beleži resnično podobo Benetk.

Knjiga je izjemno intrigantna prav zaradi nenehnega soočanja dveh povsem nasprotujočih sil: na eni strani spremljamo bleščečo umetnost, gledališče in prefinjeno mestno elito, na drugi strani pa mračno realnost z brutalnimi umori mladih deklic, razuzdanostjo, političnimi spletkami oligarhične oblasti in epidemijo črnih koz, ki vztrajno redči prebivalstvo ter nastrojenost do judov. Knjiga je izjemno berljiva in besedilno bogata, saj se zgodovina v njej ne občuti kot suhoparno ozadje, temveč kot živ, utripajoč organizem. Canaletto v romanu ne nastopa kot vsemogočni preiskovalec, ampak kot ranljiv človek, ki ga v odkrivanje resnice sili predvsem goli preživetveni nagon in ljubezen.

Matteo Strukul je uveljavljen italijanski pisec uspešnic, novinar, doktor pravnih znanosti in docent za scenaristiko v Rimu. Za svoje zgodovinske romane je prejel prestižno nagrado Bancarella, s katero so se v preteklosti ovenčali velikani, kot so Ernest Hemingway, Boris Pasternak in Ken Follett, z novim delom pa znova potrjuje status mojstra atmosferskih, napetih zgodb.

Pesem ledu in ognja. Knj. 2, Spopad kraljev

Smrt zimiškega gospoda Eddarda Starka je povod za revolucijo po celem Zahodnem. Njegov prvorojeni sin Robb se razglasi za Kralja na Severu, brata pokojnega kralja Roberta pa se oba potegujeta za naziv bratovega naslednika. Ob sebi zbirata vojske, tako posvetne kot duhovne, a kaj, ko na prestolu v Rdeči trdnjavi sedi kruti mladenič Joffrey. Medtem, ko se slednji zabava z mučenjem svoje zaročenke in podložnikov, pa v ozadju spletkarita njegova mama Cersei in zviti stric, pritlikavec Tyrion.

Mir ni več možen, kaj pa preživetje? In ko je zadji udarec zadan, ali to zares kaj pomeni? Ali pa se pravi sovražnik sploh še ni prikazal?

Napeto nadaljevanje epske zgodbe, ki že nakazuje, da nobenemu liku ne bo prizaneseno…

Leta 1948 rojen ameriški pisatelj George R. R. Martin je s sago Pesem ledu in ognja požel globalni uspeh in se v literarno izročilo zapisal kot eden glavnih predstavnikov fantazijske literature. Leta 2011 se je na HBO začela predvajati istoimenska serija, ki je kultne like s strani preslikala na platno.

Magnet

Magnet (v originalu L’aimant) je prvenec francoskega striparja in ilustratorja Lucasa Hararija (Pariz, 1990). Zgodba se vrti okoli faliranega študenta arhitekture Pierra in njegovega vročičnega, skoraj obsesivnega zanimanja za znamenite terme v švicarski vasici Vals, ki jih je leta 1996 zasnoval Peter Zumthor. Zgrajene so skoraj izključno iz lokalnih materialov ter zaščitene zaradi svoje arhitekturne vrednosti. Nekateri v terme hodijo celo zaradi duhovne izkušnje, ki naj bi jo nudil ambient – v vsakem primeru pa so zanimive z vidika igre svetlobe in vode, ki odseva okoliške gore in zelenje.

Pierre na svoji poti v Vals spozna domačina, ki ga zapelje do hotela ob termalnem kompleksu in mu izkaže gostoljubje, ki ga bo kasneje še kako potreboval. Cele dneve preživi v vodi, s skicirko v roki opazuje arhitekturo in riše načrte zgradbe. Nekega dne v kavarni ob bazenu spozna slavnega arhitekta, za katerega se izkaže, da se prav tako raziskovalno ukvarja s termalnimi kompleksi. Zadeve se počasi zapletajo, stavba pokaže skrivne prehode, ki se nenadzorovano odpirajo in zapirajo, nad vsem skupaj pa lebdijo lokalne legende o gori, ki naj bi se odprla vsakih sto let in vase potegnila tujca…

Estetsko privlačno branje z nadvse izvirno fabulo.

Nič več te ni : zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič (1912-2000)

Presenetljiva biografija slovenske igralke in pesnice Mile Kačič ne pusti nobenega bralca ravnodušnega. Avtor Marijan Rupert, zaposlen v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani,  je spretno in tekoče zapisal vse ključne dogodke, osebe, obdobja, ki so pustila lepe in manj lepe spomine iz življenja vsestranske umetnice. Že naslovnica in nadaljnje strani pričujoče knjige so obogatene z originalnimi fotografijami in rokopisi, ki se bralca dodatno dotaknejo in puščajo sledi za seboj. V delo je vključeno tudi veliko Miline poezije, ki poboža dušo slehernika. Branje nam odpre čisto novo predstavo in vpogled v osebno življenje igralke, ki se jo večina od nas spominja kot izredno humorno in karizmatično osebo, čeravno je bilo njeno zaodrje povsem drugačno, polno bridkosti in hrepenenja. Odrske deske in filmski kader je bil Milin pobeg od realnosti, njena uteha s katero je lažje prebrodila vse ovire, ki so ji v življenju prihajale naproti. Njen optimizem in volja do življenja je vzor, v življenju moramo iti le naprej in prav nič na svetu nas ne more ustaviti.