skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Mladi odrasli (18–29 let)

Smrt v rezidenci

V stari graščini se na ustvarjalni delavnici zberejo pisatelji in pisateljice kriminalk, oboževalcev Vatroslava Lazarevića. Ta naj bi jih naučil, kako se napiše več kot spodobno kriminalko, kakršne so njegove. Pomemben je flow, ki ga mora najti vsak posameznik, saj se le v takem stanju lahko poistovetiš z mislimi literarnih likov in njihovimi dejanji, da pisanje literarnega dela steče gladko od začetka do konca. Delavnica ne traja dolgo, ko se v njihovem resničnem svetu pojavi truplo. Vatroslav Lazarević je mrtev. Na kraj dogodka prispe Danilo Toporišič, kriminalist iz oddelka za krvne in seksualne delikte. Graščino zapre za zunanje obiskovalce in se posveti raziskovanju ter izpraševanju prisotnih. Ko spozna udeleženko Flavio Roso, ki jo kriminalist sprva označi z besedo kontrolfrik, se prava akcija šele začne. Kaj je skrival Lazarević, kje je njegova izginula hči, kdo je pravzaprav Flavia in kako so udeleženci med seboj povezani, če sploh so?

Karmen Petric (1992) je pisateljica, delovna terapevtka in ambasadorka knjige in branja. Njen prvi roman je Prste stran, ljubezenski roman, ki je postal prava uspešnica. Smrt v rezidenci je intenzivna, napeta, nadvse berljiva in odlična kriminalka, napisana v odličnem jezikovnem slogu, v maniri logičnega razmišljanja in preverjanja dejstev, ki se sestavljajo od strani do strani, vse dokler nam na koncu ne postreže z osupljivim razkritjem.

Stavek

Pulitzerjeva nagrajenka, pisateljica Louise Erdrich, je za roman Stavek prejela priznanje Prix femina étranger, francosko literarno nagrado za najboljšega tujega avtorja. O njej lahko preberemo, da je pripadnica skupine Turtle Band ljudstva Čipeva, avtorica številnih romanov pa tudi zbirk poezije, knjig za otroke … Živi v Minnesoti in je lastnica majhne neodvisne knjigarne, in še zanimivost: v njeni vegasti stari hiši prebiva duh. Slednje je vpletla tudi v roman z glavno junakinjo Tookie, potomko indijanskih staroselcev. V mladosti je storila nepremišljeno dejanje in na videz majhen prestopek se je izkazal kot resen zločin, za katerega je bila obsojena na visoko zaporno kazen. Pred tesnobo zaporniških celic jo je reševalo branje knjig in ko je predčasno izpuščena na prostost, je knjigarna tisto delovno mesto, kjer želi poiskati notranji mir. Zaživi običajno družinsko življenje in naredi prelom z osebo, kot je bila nekoč. Ko se že zdi, da se vse postavlja na prave tirnice, jo prične v knjigarni obiskovati duh Flore, njene nedavno preminule zveste stranke. Vsak dan je prišla ob isti uri in brskala po knjižnih policah, tudi kot hišni duh se drži svoje rutine. Slišijo se njeni koraki, žvenketanje zapestnic, šum obleke, nato pa postaja Florina nerazložljiva prisotnost vse bolj otipljiva.

V romanu je opisan tudi širši družbeni okvir, negotovi čas koronavirusa ter stanje duha v mestu, kjer pričnejo vreti emocije zaradi policijskega nasilja, v ozadju pa se še zmeraj čutijo zgodovinske razpoke ločenih sosesk in starih sovraštev. Tookie spoznamo tudi v njenem zasebnem okolju, najbolj vznemirljivi deli pripovedi pa se odvijajo v knjigarni, kjer sledimo premislekom o knjigah in branju  ter seveda obiskom Florinega duha. Kje se skriva razlog, da se ne more posloviti?

Dobimo se v slaščičarni

Jenny Colgan je avtorica številnih romanov, ki so polni humorja in romantike. Pričujoča knjiga ni izjema, saj je izjemno prikupna, lahkotna in predvsem slastna. Pozornost bralca pritegne že z naslovnico, ki je polna barvitosti in topline. Zgodba se vrti okoli glavne junakinje Issy, ki je otroštvo preživljala ob dedku v njegovi pekarni. Po njemu je podedovala tako talent za peko kot tudi njegove nadvse okusne kuharske recepte. Po izgubi službe Issy ne sedi križem rok in se odloči, da odpre čisto svojo slaščičarno po imenu Svet tortic. Z svojim dejanjem potrjuje rek, da je vsak konec lahko začetek nečesa novega. Od poglavja do poglavja ji štrene meša tudi zapeljivi bančni svetovalec in najboljša prijateljica. Branje ne samo da preseneti in spravi v dobro voljo, ampak tudi prebuja željo po peki domačih sladic. Recepti, ki jih najdemo v knjigi, nas vabijo naravnost v kuhinjo – natančneje do pečice.

 

 

 

Popolni dnevi

André Aciman, avtor uspešnice Pokliči me po svojem imenu, ki ji je sledilo nadaljevanje Najdi me, se tokrat predstavlja s kratkim romanom Popolni dnevi, ki očara s slogovno izbrušeno pisavo kot z globino intimne pripovedi o večni ljubezni. Umeščen je v brezskrbni in ležerni čas poletja, v hotel na slikoviti italijanski Amalfijski obali. Prične se, ko k skupini prijateljev prisede skrivnostni tujec, ki je z elegantno pojavo že prej vzbudil njihovo zanimanje. Pripoveduje jim o sebi, svoji navezanosti na ta kraj, kamor prihaja že od otroštva. Prevzame jih s svojo zdravilno močjo dotika, s katero lahko odpravi bolečino, nato še s hipnotično močjo besed, ko odgrne čudežno sposobnost uvida zelo daleč v preteklost, tudi v pretekla življenja. O njih samih razkriva stvari, o katerih niso ničesar vedeli, ali pa so jih že zdavnaj pozabili. Popelje jih na »žalosti polne poljane« in s tem prebudi obžalovanja, spomine na nesrečne ali zatajene ljubezni ter tudi upanje, saj se zdi ta večer kot sen kresne noči: »Prostori se odpirajo, napake se popravljajo, usode se odmotavajo in vse se lahko uredi.« Kar se sprva zdi kot naključno srečanje, se izkaže kot premišljen korak usode, ko se znova prekrižajo poti nekoč ločenih ljubimcev.

 

Mor : fantastična povest

Zima, leta 1816. Mladi orožnik Oskar Kenda je poslan iz Ljubljane v odročno vasico Police na Cerkljanskem, kjer se je pred kratkim zgodil umor v nepojasnjenih okoliščinah. Ob vstopu v svet mistike in popačene realnosti, kjer se prepletajo ljudske vraže, zamolčane vaške skrivnosti in prisotnost nadnaravnih sil, začneta Oskarjeva razum in trdna vera v znanost postopoma razpadati in skupaj s svojim pomočnikom, župnikom Gogolarjem, se znajdeta sredi nevarne zarote, ob kateri se odpirajo vprašanja o veri, resnici, izvoru in naravi zla. Dogajanje v romanu je pospremljeno s temačnim vzdušjem, srhljivo motiviko in napetim zgodovinskim ozadjem, ki po desetletjih vojn in političnih nemirov še vedno ne uspe najti zasluženega miru.

Tomaž Kotnik z romanom Mor prepleta elemente kriminalke, fantazijskega trilerja, zgodovinskega romana in nadnaravne grozljivke, obenem pa se dotika večnih tematik kot so boj med dobrim in zlim oz. svetlobo in temo, tokrat postavljenim v osrčje temačna vraževernega podeželja, kjer je razumni red sveta postavljen na glavo.

Sveti svet. Sveti seks

Izbor pesmi češko-hrvaškega pesnika Adama Borziča Sveti svet. Sveti seks slovenskemu bralcu ponuja dober vpogled v ustvarjalnost plodovitega poeta, ki se ukvarja z vprašanji bivanja v svetu, se sooča z različnimi teološkimi in filozofskimi sistemi, zgodovino in politiko ter v to vpleta tako intimna, osebna doživetja kot širša, kolektivna občutenja. V prevodu Aljaža Koprivnikarja in Anje Simič se lahko sprehodimo čez pesniški opus z izborom pesmi iz Borzičevih pesniških zbirk in tako spremljamo njegov pesniški razvoj, ki pa je venomer posvečen omenjenim nasprotujočim si vprašanjem. V zbirki Razpiranje (2011) Borzič napove: “Prihaja doba erotike.” Prva zbirka je tako še bolj intimno, erotično usmerjena, toda v nekaterih verzih že nakazuje Borzičevo nadaljnje delo, odlikujejo pa jo zlasti presenetljive metafore. Širši človeški kontekst se še bolj izrazi v zbirki Vreme v Evropi (2013), kjer intima in erotika trčita ob zgodovino, preteklost in angažirano soočanje z njo, v pesmih se pojavljajo prizori s Hrvaške, ki bodo slovenskemu bralcu blizu. Zbirka Orfične linije (2015) povezavo med družbenim in osebnim razširi na polje mita, mistike in raznih referenc (od Mussolinija do Žižka), verzi pa postanejo bolj prozaični oziroma esejistični. Takšen izraz prevladuje tudi v Zahodno-vzhodnih zrcalih (2018), kjer so posamezne pesmi posvečene različnim zgodovinskim osebnostim, zlasti umetnikom z Zahoda in Vzhoda (Dante, Giotto, Leonardo, Hafis, Ibn Arabi, Nizam …), pri čemer Borzič sooča njihove različne teološko-filozofske temelje in preko tega poskuša ustvariti celovito podobo univerzalnega, še vedno pa vpleta tudi intimo in erotiko (npr. v pesmi Hafisov ljubimec o ljubljenju s pesnikom). Zbirka Storži ob zori se zvito smejijo (2020) se delno vrne k izrazu prvenca, z bolj čutno, osebno poezijo, prepleteno z izpostavljanjem erotike, biseksualnosti in odprte ljubezni, pri čemer se nadaljuje tudi zanimanje za vzhodno budistično filozofijo. O zadnji vključeni zbirki izbora Aljaž Koprivnikar na notranji platnici knjige zapiše: “Vrhunec Borzičeve poetike doseže zbirka Legende (2022), v kateri se budizem, zgodovina, strast in minljivost, ki prežemajo celotno njegovo ustvarjanje, združijo v polifonijo glasov, razkrivajoč bistvo življenja.”

Adam Borzič (1978) je češko-hrvaški pesnik, esejist, prevajalec in psihoterapevt. Rojen je v Pragi, odraščal pa je v Dalmaciji. Poleg literature se tako posveča psihologiji in teološkim vprašanjem, na primer medverskemu dialogu, kar se kaže tudi v njegovem pesniškem ustvarjanju. Za zbirko Vreme v Evropi je bil nominiran za nagrado Magnesia Litera.

Profesor je končno mrtev

Ko umre Srečo Fink, nekdanji profesor kemije in osumljenec afere #jaztudi, marsikomu pravzaprav odleže. Možakar, ki je dolga leta nadlegoval ženske, je končno dobil svoje. Nekdo ga je umoril v spanju. Za kriminalistično inšpektorico Katjušo Jakopič, ki se po hitrem postopku vrne z bolniške odsotnosti, je preiskava Finkove smrti tudi malce oseben primer. Fink je stanoval v Rožni dolini, elitnem predelu Ljubljane, v zgradbi s šestimi stanovanji in novimi vhodnimi vrati, ki so bila v času umora zaklenjena. Je torej moril nekdo od ostalih osmih stanovalcev? Jakopič je o tem prepričana. Manjka pa ji motiv, saj ne verjame, da bi se nekdo po tako dolgem času od afere maščeval staremu in bolnemu profesorju. S sodelavcema raziskuje, sprašuje, razmišlja. Vsak od stanovalcev bi lahko moril, vsak je imel kakšno skrivnost in vsak od njih tudi laže. A inšpektorica zna dobro oceniti obnašanje vpletenih. Ima dar intuicije, zanese se na svoje občutke, poguma ji ne zmanjka niti takrat, ko mora zaslišati predsednika vlade. Kmalu se dokoplje do dokazov in v slogu Poirota stanovalcem predoči resnico.

Maša Jelušič je napisala psihološko zapleteno kriminalko (njen prvenec), ki se lahko kosa s tistimi, ki veljajo za najboljše. Prepričljiva je v poznavanju vseh postopkov preiskave umora. Liki so predstavljeni ravno prav skrivnostno, zato so bralcu zanimivi. Ob branju napetost ne izgine vse do zadnje strani. V prvi plan je (dobrodošlo) postavila Katjušo Jakopič, inteligentno kriminalistično inšpektorico, žensko, ki si je z vztrajnostjo in odličnim reševanjem primerov utrla pot v večinoma in standardno moški delovni kolektiv. In še nekaj velja omeniti – jezik in slog, v katerem je napisana kriminalka, navdušujeta zaradi izvirnosti in natančnosti, zaradi česar je branje prava poslastica tudi v smislu potapljanja v samo besedilo.

 

Gasilec

Ulf Kvensler ima za sabo bogato kariero kot režiser, scenarist in vodja predstav. Začel je kot komik, v zadnjih letih pa se je uveljavil s pisanjem dram, grozljivk in trilerjev. Prav tako je ustvarjalec številnih uspešnih serij. Po njegovem prvem in dolgo pričakovanem prvencu z naslovom Sarek je luč sveta ugledal nov, samostojni, psihološki triler z naslovom Gasilec.

Zgodba se odvija v Švedskem mestecu Smaland, kjer mladenič po imenu Isak živi svoje vsakdanje življenje. Opravlja delo oskrbnika, za sabo pa ima težko življenjsko preizkušnjo, ki ga je zaznamovala za vse življenje. Kot otrok je v požaru izgubil mater in sestro, oče pa ga je nenadoma zapustil. Ostal je sam, skupaj s svojim dedkom, ki ga je vzgojil v poštenega človeka. A nekega dne se vse spremeni. Preko telefonskega klica se mu po mnogo letih javi oče, mednarodno priznani umetnik, z novico, da umira. Njegova želja je ponovno vzpostaviti odnos s sinom, ki bo, če izpolni nekaj pogojev, podedoval bogato premoženje. Isak se sprva želji očeta vztrajno izmika, a ga dekle po imenu Maddde pregovori. Skupaj se odpravita na obisk k Isakovemu očetu, kjer se zapleteta v psihološko igro, v kateri se meja med realnim svetom in nočno moro zamegli. Vse skupaj postane boj med življenjem in smrtjo.

Izvrsten psihološki triler, ujet med preteklostjo in sedanjostjo, v katerih se prepletajo laž, izsiljevanje,  družinska skrivnost in očetova norost.

Edinka

Mehiška pisateljica Guadalupe Nettel je slovenskim bralcem in bralkam že dobro poznana. V slovenščini sta doslej izšli njeni zbirki kratke proze Bodljikave zgodbe in Zakonsko življenje zlatih ribic ter romana Telo, v katerem se se rodila in Gostiteljica. Edinka je v izvirniku izšla leta 2020 in je bila med finalisti za bookerjevo nagrado, nagrajena pa so bila tudi druga njena dela.

Protagonistki romana sta najboljši prijateljici Alina in Laura, ki sta prisegli, da nikoli ne bosta imeli otrok. Ko Alina zanosi, Laura to sprva občuti kot izdajo, pozneje, ko nosečnost ne poteka po načrtih, pa se v njej porodijo povsem nova čustva in prijateljici zvesto stoji ob strani. V istem času se zbliža s fantom iz sosednjega stanovanja, ki ima očitno vedenjske težave, in pozneje tudi njegovo preobremenjeno materjo Doris. Alina in Laura, katerih zgodbi se v romanu izmenjujeta iz poglavja v poglavje, se obe znajdeta v novi vlogi. Avtorica njune dileme in prilagajanje na nove razmere opisuje z veliko občutka in v preprostem, zelo izčiščenem jeziku. Izkušnjo materinstva (oziroma starševstva), ki je glavna tema romana, predstavi v zelo različnih odtenkih – ne le z Alinino in Laurino zgodbo, temveč tudi z zgodbo Doris in Laurine matere.

Delo odpira tudi številne druge teme, kot so vprašanje osebne izbire, odnos med osebno svobodo in družbenimi pričakovanji ter sprejemanje odgovornosti za svoje odločitve. Zgodba se dogaja v Mehiki, ob osebnih, tudi intimnih zgodbah roman ponuja tudi vpogled tudi v tamkajšnjo družbo, ki jo močno zaznamuje nasilje. Roman govori o sprejemanju sebe in drugih ter nas vabi k razmisleku o tem, kaj pomeni biti starš, prijatelj in posameznik v svetu, ki je po eni strani močno prežet s pričakovanji, po drugi pa zna biti tudi zelo nepredvidljiv.

Operacija Pliberk: pustolovski vojni roman

Trilogija Lov na generala nas kronološko popelje v čase med obema svetovnima vojnama do konca druge svetovne vojne, v katerih spremljamo življenje, delovanje in razmišljanje enega najpomembnejših Hitlerjevih generalov Alexandra Löhra.

Tretji del trilogije Operacija Pliberk nas popelje naravnost v kaos zaključka 2. svetovne vojne na Koroško, kjer so potekali zadnji boji te vojne v Evropi. Zgodba se prestavi v čas, ko generalu Löhru svojo armado, ki je štela pol milijona vojakov in ubežnikov, uspe pripeljati z Balkana vse do Koroške, kjer se je po podpisu kapitulacije želel predati zaveznikom in ne partizanski vojski. A tu ga je čakalo presenečenje. Peščica partizanov, okoli 4.500 jih je bilo, ustavi polmilijonsko, vrhunsko oboroženo nemško armado in jo prisili k predaji. V treh odločilnih bitkah, spopadu pri Dravogradu, krvavi moriji pri Gornjem Doliču in zadnji bitki na Poljani pri Prevaljah, od katere 14. in 15. maja 2025 mineva natanko 80 let. Tu se znova v lovu na generala, srečajo naši fiktivni junaki, ki jih Tito vedno znova preseneča s posebnimi nalogami.

Roman se zaključi nekaj let po vojni s sojenjem generalu Löhru v Beogradu in še z zadnjo nalogo naših, od Tita izbranih junakov. Od njih naposled preživi zgolj eden.

Na koncu knjige so znova podana nekatera zgodovinska dejstva, ki služijo za oris ozadja dogajanja.