skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Prekinjeno deklištvo

Žanravtobiografski roman, družbeni roman
NarodnostAmeriške literature
Kraj in leto izidaV Ljubljani, 2002
Založba
Zbirka Najst
Prevod Dušanka Zabukovec
Ključne besede 20. stoletje, Psihiatrične bolnišnice, Psihiatrija, Samomori, Samomorilnost, Sociopatija
Število strani

169

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kdo je zdaj tukaj nor?

27. aprila 1967 je bila Susanna Kaysen zaradi poskusa samomora s petdesetimi aspirini sprejeta v Bolnišnico McLean v kraju Massachusetts, kjer je prejela diagnozo mejne osebnostne motnje.

V Prekinjenem deklištvu opisuje čas hospitalizacije – suhoparnega in militantnega bolnišničnega okolja, invazivne in moreče psihoterapije ter vzdušje stalnega nadzora. V slednjem so se med Susanno in njenimi “sojetnicami” vzpostavile edinstvene, v enaki meri zdravilne in škodljive vezi. Posebno izstopajoč je lik Lise, sociopatke, ki s svojim upornim duhom v Susanni najprej vzbudi občudovanje, kasneje pa spozna, da se je pripravljena boriti proti samodestruktivnosti, ki jo slednja v njej prebuja.

Dekleta, zaprta v institucijo, so pravzaprav povsem običajna dekleta, ki jih zanimajo fantje, ples, zabave. Vsaka izmed njih se v odtujeni družbi in družinah s temnimi skrivnostmi ne zna prilagoditi drugače kot z obrambnimi mehanizmi, ki jih razvijejo – anoreksija, obsesije, paranoje … Kaysen v enem izmed poglavij obračuna s svojo diagnozo, za katero so značilni simptomi negotovosti, nihanja glede ciljev, želja, partnerjev … in odpor do sistema in avtoritete. Ob tem pisateljica postavi vprašanje, ki se v dotični izpovedi pokaže za nujno zlo – ali nismo (globoko) v sebi vsi takšni?

Prekinjeno deklištvo je zgodba o življenju in družbi v malem. Je zgodba o bolečinah odraščanja, ki so bile – morda po nepotrebnem – patologizirane. Je izpoved resnične osebe, ki je bila zaradi obravnave v neustreznem sistemu travmatizirana. Je poročilo o krutosti, ki so jo trpeli duševni bolniki v prejšnjem tisočletju. Je tudi zgodba o prijateljstvu, o ljubezni, o boju za življenje. Je zgodba o svobodi kot najvišji vrednoti človeškega življenja – svobodi, da se zlomiš, in svobodi, da se zopet sestaviš nazaj.

Susanna Kaysen (1948) je ameriška pisateljica. Je avtorica romanov Asa, As I Know Him in Far Afield. Poleg Prekinjenega deklištva, po katerm je bil leta 1999 posnet film z Angelino Jolie in Winono Ryder, je izdala še spomine Cambridge in The Camera My Mother Gave Me.

Glej tudi:

“Je noro reči kaj takega?” vprašam, preden rečem kaj takega, kar bržkone ni noro.

Marikateri stavek začnem z besedami: “Mogoče sem popolnoma ubrisana” ali: “Mogoče se mi je zmešalo”.

Kadar naredim kaj nenavadnega – se okopam dvakrat v istem dnevu, na primer -, se vprašam: Si nora?

Vem, da je ta stavek vsakdanji. Meni pa pomeni nekaj posebnega: podzemne hodnike, varnostni zasloni, plastične vilice, trepetanje, večno premakljivo mejo, ki tako kot vse meje vabi in mami, da jo prestopiš. Nikdar več je ne bi rada prestopila.

 

(str. 158)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Prekinjeno deklištvo.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 17
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1