Na samotnih poteh: peš čez Karnijce in skozi življenje

Slovenski beroči javnosti je Vladimir Habjan zagotovo najbolj poznan kot pisec planinske literature in tudi kot dolgoletni urednik Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, a njegovo najnovejše knjižno delo Na samotnih poteh tokrat zavije na (sicer ne prvi) izlet v nekoliko bolj leposlovno obarvane vode, četudi bi tem primeru bilo morda bolj na mestu uporabiti samostalnik gore. Habjan namreč podaja najpomembnejša poglavja svojega življenja skozi oči pohodnika, ki se je odpravil prečiti Karnijske Alpe od zahoda proti vzhodu. Tisto gorovje, ki se nahaja med Dolomiti in Julijskimi Alpami in ki je (vsaj kar se slovenskega planinstva tiče) dolgo ostajalo v senci obeh in tudi zato pohodniku še vedno nudi možnosti samotnejših gorskih potepanj. Habjan je velik ljubitelj brezpotij. Prepričan je namreč, da mu le-ta omogočajo pristnejše doživljanje narave in gorskega okolja, za povrh vsega pa pohodniku nudijo večje izzive na sami poti, saj obvladovanje težavnosti terena in sposobnost orientacije nista nekaj, kar bi bilo položeno v zibelko sleherniku. Da se lahko pohodnik varno poda na takšno pot, potrebuje precej izkušenj in znanja, kar najbolje tudi skozi svoje pisanje dokazuje avtor kar sam. A vendar Na samotnih poteh ni zgolj zgodba o prečenju južnih Karnijcev, pravzaprav je kar zgodba avtorjevega življenja, skozi katero se nam razkrije njegov intimen odnos do gora in gorskega sveta, do narave in vseh človekovih dejavnosti, ki vanje posegajo in kakšen vpliv je vse skupaj imelo na avtorjevo poklicno in življenjsko pot, ki sta v njegovem primeru povezani v nerazdružljivo celoto. Obvezna literatura za ljubitelje planinarjenja, zagotovo pa bo Habjan s svojimi razmišljanji in slogom pritegnil tudi bralstvo, ki mu gorniška tematika ni prioriteta.