Dobreknjige.si – izobraževalno srečanje

V letu 2025 nadaljujemo ciklus izobraževalnih izpopolnjevanj VREDNOTENJE KNJIŽEVNOSTI V KNJIŽNICAH IN RAZVOJ BRALNE KULTURE, strokovna izpopolnjevanja za portal Dobreknjige.si.

Vabimo vas, da se nam pridružite na dveh izobraževalnih dnevih:

• v torek, 3. junija 2025 (prijava na povezavi do srede, 28. maja 2025) in
• v torek, 30. septembra 2025 (prijava na povezavi do četrtka, 25. septembra 2025).

Oba dogodka bosta potekala v prireditveni dvorani Knjižnice Otona Župančiča, Mestna knjižnica Ljubljana

Program:

1. LITERARNI TOREK

Med vrsticami: od branja do interpretacije literarnega dela

3. junij 2025, MKL, Knjižnica Otona Župančiča

9.00-12.30  Breda Biščak: Prepoznavanje kakovostnih literarnih del in trikotnik avtor – besedilo – bralec

odmor: 10.30-10.45

Izobraževanje bo razdeljeno v dva dela, teoretičnega (predavanje) in praktičnega (delavnica). V teoretičnem delu bomo uvodoma razmišljali o sami definiciji »dobrih knjig«. Osrednji del predavanja bo namenjen interpretaciji književnih del. Premišljali bomo o trikotniku, ki ga sestavljajo avtor/avtorica, literarno delo in bralec/bralka. Vse te tri vidike lahko namreč upoštevamo pri interpretaciji književnih del.

V praktičnem delu bomo teoretično znanje, podano v prvem delu, uporabili v diskusiji o kratki zgodbi Po svoje sodobne slovenske avtorice Vesne Lemaić. Drugo uro bomo posvetili jezikovni analizi izbranih literarnih odlomkov različnih avtorjev in avtoric, saj je jezik ključna tvarina, ki književnost razlikuje od drugih umetniških področij.

Priprava: Udeleženke in udeležence prosimo, da že pred izobraževanjem preberejo naslednji besedili:

• Aljoša Harlamov: Podnebne spremembe v slovenskem založništvu, 25. 2. 2025,
• Vesna Lemaić: zgodba »Po svoje«, v: Lemaič: Trznil je, odprla je oko. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2022. Str. 173—198.

Breda Biščak je književna prevajalka, moderatorka, jungovska psihoterapevtka. Večinoma prevaja leposlovje iz angleškega jezika; za prevod romana Avgust Johna Williamsa je leta 2019 prejela Sovretovo nagrado. V Mestni knjižnici Ljubljana izvaja izobraževanje »Vezi v besedi« za vodje bralnih skupin, v katerem skuša povezati znanje jezika, književnosti in (jungovske) psihologije.

13.30-15.00         Alojzija Zupan Sosič: Poezija kot pot do literarnega ravnovesja in poglobljenega branja

Naš glasni in hitri epski čas, poln orožja, krvavega denarja in trpečih zgodb, si zasluži tudi tišje in počasnejše lirsko razpoloženje. Izrinjanje poezije iz bralnih seznamov, založniških programov ali šolskih načrtov ne oznanja samo sledenje modnemu kapitalističnemu imperativu (bralci kupujejo rajši romane, torej tiskajmo in promovirajmo pretežno romane), ampak tudi kršenje literarnega ravnovesja. Opuščanje poezije v ekološkem smislu ne pomeni samo zanemarjanje te literarne zvrsti, ampak tudi razkrajanje epike in dramatike, saj se bo usihanje lirike zajedlo v njuno tkivo: lirska suša bo v prihodnosti povzročila tesnobno tavanje tudi po dokaj ustaljenih poteh pripovedi in drame. A pesem in refleksijo o njej je potrebno gojiti tudi iz povsem literarnih, ne le ekoloških razlogov. Ker pesem posveča poglobljeno pozornost našim mislim, čustvom, podobam in čutenju v času branja,  pomeni brati in interpretirati pesem pravzaprav dialogizirati, predlagati, deliti, odkrivati, prisluškovati glasovom besedil in drugih bralcev. Ali ni to nekaj, kar vsi pogrešamo: ceniti in razumeti Drugega in to, kar govori, kot pesnik in kot bralec, da bi tudi mi bili razumljeni od drugih in od sebe?

 

Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Objavila je knjige in razprave v slovenščini in drugih jezikih ter uredila več antologij in zbornikov simpozijev oziroma seminarjev.  Je tudi soavtorica srednješolskih učbenikov in znanstvenih monografij doma in v tujini. Objavila je  šest samostojnih znanstvenih monografij, med katerimi je že pet prevedenih v tuje jezike, monografija Teorija pripovedi (2017) pa je prevedena celo v hrvaščino in angleščino (Teorija pripovijesti, A theory of narrative, 2022). Predsedovala je žirijam za različne literarne nagrade; trenutno je podpredsednica upravnega odbora za Cankarjevo nagrado. Vodila je projekt z naslovom Drugi v slovenski in bosanski književnosti in sodelovala v različnih projektih; šest let je bila predsednica programa STU (v okviru Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti), dve leti predstojnica oddelka, eno leto predsednica maturitetne komisije, trenutno pa je članica uredniških odborov dveh mednarodnih revij. Kot (gostujoča) profesorica je predavala na univerzah v domovini in izven nje: Argentini, Avstriji, Belgiji, BiH, Bolgariji, Braziliji, Češki, Hrvaški, Italiji, Kostariki, Kubi, Litvi, Madžarski, Poljski, Portugalski, Severni Makedoniji, Rusiji, Slovaški, Srbiji, Španiji, Ukrajini, Veliki Britaniji in ZDA. Področja njenega znanstvenega zanimanja so: sodobna slovenska pripoved, predvsem najnovejši slovenski roman, slovenska ljubezenska poezija, sodobna slovenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi in literarna interpretacija.

 

PRIJAVA

Na 1. literarni torek se lahko prijavite na povezavi do četrtka, 28. maja 2025. Vljudno vabljeni!

 

2. LITERARNI TOREK

Literatura brez meja: pisanje med jeziki in kulturami

30. september 2025, MKL, Knjižnica Otona Župančiča

9.00-12.30  Leonora Flis: Literarno ustvarjanje v tujejezičnem okolju

odmor: 10.30-10.45

Predavanje se bo osredotočilo na ustvarjanje slovenskih avtorjev in avtoric v tujini ter z ustvarjanjem tujih avtorjev in avtoric v Sloveniji. Odprli bomo diskusijo o ustvarjanju v tujejezičnem okolju, dotaknili se bomo tudi vprašanj identitete, zlasti v kontekstu hibridnih identitet (slovensko-ameriški, slovensko-francoski, bosansko-slovenski avtor/avtorica in podobno). Predavanje bo osvetlilo še zgodovinski, kulturni in družbeni kontekst (izseljenske/priseljenske) književnosti. Izpostavili bomo  družbene in kulturne okoliščine, ki zaznamujejo ustvarjanje v tujejezičnem okolju, vprašanja eksila (prostovoljnega in prisilnega), disidentstva, pojmovanja nacionalne kulture, nacionalne književnosti in nacionalnega umetnika/umetnice (pisatelja/pisateljice), meje nacionalne književnosti ter jezika kot lingvistične, estetske in ideološke konstante, ki določa književnost. V ospredju bosta torej literarni in zunajliterarni kontekst ustvarjanja v tujejezičnem prostoru.

Leonora Flis je pridružena izredna profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici, izredna profesorica za književnost na Univerzi V Mariboru in lektorica za angleški jezik na Univerzi v Ljubljani.Pri svojem delu se osredotoča na literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Ukvarja se tudi s pisanjem knjižnih in filmskih recenzij in s prevajanjem tako strokovne literature kot leposlovja. Piše tudi kratke zgodbe. Izdala je zbirko Upogib časa (LUD Literatura, 2015), 2022 pa je izšla zbirka Enakozvočja (Založba Miš). Leta 2011 je prejela Fulbrightovo štipendijo za raziskovalno delo na univerzi Columbia v New Yorku. Je tudi avtorica monografije Factual Fictions: Narrative Truth and the Contemporary American Documentary Novel (2010). Znanstvene članke objavlja v slovenskih in tujih revijah.

 

13.30-15.00         Pogovor z avtoricama Lidijo Dimkovsko in Selmo Skenderović. Vodi Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.

 

Lidija Dimkovska je pesnica, pisateljica, esejistka, kritičarka, prevajalka, urednica. Zaključila je študij primerjalne književnosti v Skopju in doktorirala iz romunske književnosti na Univerzi v Bukarešti. Od leta 2001 živi v Ljubljani. Prevaja slovensko in romunsko književnost v makedonski jezik. Za literarno ustvarjanje je prejela vrsto nagrad, njena dela so prevedena v številne tuje jezike. V slovenščini so doslej izšle pesniške zbirke Nobel proti Nobelu, pH nevtralna za življenje in smrt, Črno na belem in Mejno stanje ter romani Skrita kamera, Rezervno življenje, Non-Oui in EMŠO. Za slednjega je prejela nagrado za roman leta v Makedoniji.

 

Selma Skenderović je pesnica, pisateljica, urednica. Študira slovenistiko in primerjalno književnost na Univerzi v Ljubljani. Pri 19 letih je zmagala na Festivalu mlade literature Urška. Doslej je objavila zbirko kratke proze Zakaj molčiš, Hava?, ki je bila nominirana za najboljši prvenec, in roman In če vsi pozabijo. Je predsednica sekcije Mladi Pen in glavna urednica revije Mentor. V Cankarjevem domu vodi cikel predavanj o priseljenski književnosti Kdo neki tam piše?

 

PRIJAVA

Na 2. literarni torek se lahko prijavite na povezavi do četrtka, 25. septembra 2025.

 

Vljudno vabljeni!

Uredništvo portala Dobreknjige.si