Potem pa me kdaj pa kdaj ponese sanjarjenje, ki se mu ne maram predajati prepogosto. ampak včasih si ne morem pomagati. V njem živim v koči v prelepi dolini ob plitvi deroči reki, ki je tako čista in bistra, da se iskri celo ponoči. Hribovje je poraslo z zelenjem, ki mrgoli od življenja, in gozd je poln ptic in divjadi. Moja mama in oče sta živa, skupaj smo, koča je naš dom. Večino časa preživim z očetom. Ne spiva v koči, ampak v gozdu, kjer skupaj loviva divjad in ribe. Veliko pa sva tudi z mamo, ki redi kokoši in goji zelenjavo. Poletja so vroča in sončna, zime mrzle in snežene, in tako skupaj živimo do konca svojih dni. Mama in oče se starata, srečna sta, jaz sem z njima in vsak dan je neskončno lep.
Ni nedavnih iskanj.