In vendar si me vabil zmeraj znova in jaz sem zmeraj znova rekla, da mogoče, da lahko, da dajva, nikoli nisem rekla, da nisva. Morda bi morala reči takoj, ko sem vedela, a vedela sem takoj, in potem ne bi bilo nobenih kav, nobenih kozarčkov, nobenih vabil. Potem bi morala reči sama sebi: nisem. To zveni tako samotno. Nisva, to je bolje, dosti bolje.
Ni nedavnih iskanj.
in nato