Otroštvo in starost sta si pravzaprav podobna. (…) v obeh primerih si precej nebogljen in ne udeležuješ se več – ali še – dejavnega življenja, zato ostajaš odprt, dojemljiv, neshematičen. V mladosti nam začne rasti okoli telesa neviden oklep, (…) večja in globja je rana, močnejši oklep se izoblikuje. Sčasoma pa se na najbolj izpostavljenih mestih oguli, pokaže se osnovna pletenina in ta se zaradi kakega sunkovitega giba kar naenkrat strga. Najprej tega sploh ne opaziš, dokler lepega dne zaradi kakšne malenkosti ne planeš v jok kot otrok.
Ni nedavnih iskanj.