Finklersko vprašanje

Tržič, Učila, 2012

Št. strani: 363

Prevod: Darja Marinšek

Žanr: humoristični roman, satirični roman

Narodnost: angleška književnost

O tem, kdo in kaj človeka neizbežno spremeni

Z Bookerjevo nagrado ovenčan roman v duhovitem slogu združuje sklope treh osrednjih moških likov. Nekdanji novinar, sedaj dvojnik slavnih Julian Treslove, že dolga leta goji prijateljstvo s filozofom Samom Finklerjem ter češkim priseljencem Liborjem Sevcikom. Slednja sta oba judovskega porekla, kar Juliana sčasoma spodbudi, da prične judovstvo idealizirati. Zastavlja si judovska oziroma t.i. finklerska vprašanja z vseh področij življenja. Roman je odlično branje za literarne sladokusce, kajti v njem dovršena in satire polna zgodba govori tako o neomajnem moškem prijateljstvu, pripadnosti, ljubezni, človeški zrelosti in modrosti, kot tudi o izgubah, izključevanju ter smrti.

Odlomek iz knjige

Sam Finkler, oziroma Samuel Finkler, kot se je takrat še imenoval, si ni izbral modularnega študija na neki obmorski fakulteti. Rekel je, da predobro ve, na katere strune mora igrati. Kako finklersko, je občudujoče pomislil Treslove in si zaželel, da bi tudi on imel instinkt za strune, na katere bi moral igrati. »Kaj bo torej?« ga je vprašal. »Medicina? Pravo? Računovodstvo?«
»Ali veš, kako se temu reče?« ga je vprašal Finkler.
»Kako se reče čemu?«
»Temu, kar počneš.«
»Kazanje zanimanja?«
»Stereotipiziranje. Pravkar si me stereotipiziral.«
»Rekel si, da veš, na katere strune moraš igrati. Kaj ni tudi to stereotipiziranje?«
»Samega sebe smem stereotipizirati,« mu je povedal Finkler.
»A, tako,« je rekel Treslove. Tako kot vedno se je vprašal, ali mu bo kdaj uspelo priti do dna stvarem, ki jih finklerji o sebi smejo govoriti in ki jih nefinklerji ne smejo.

Nagrajena knjiga:

bookerjeva nagrada (Man Booker Prize) 2010