Apalaška pot : 3500 kilometrov hribov in Amerike

Ljubljana, ISPO, 2018

Št. strani: 358

Žanr: potopisni roman

Narodnost: slovenska književnost

Apalaška pot je osupljiva pripoved Jakoba J. Kende o tem, kako je v štirih mesecih leta 2017 kot prvi Slovenec prehodil Apalaško pot. Gre za pot, ki je poimenovana po istoimenskem pogorju in se razteza čez štirinajst ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Dolga je 3500 km in ima toliko skupnega vzpona, kot da bi se šestnajstkrat z nivoja morja povzpel na Everest. Zaradi zahtevnosti, dolžine in starosti jo imenujejo "mati vseh poti". Z vsem občudovanjem do avtorja lahko beremo, kaj vse se dogaja na tako dolgi poti, kako je živeti in preživeti v gozdu, koga vse srečamo na taki poti, kdo vse nam je pripravljen ali nepripravljen pomagati. Pripoved daje vero v to, da na svetu še vedno obstajajo dobri ljudje in da nas, ne glede na vse, vedno obdaja veliko lepega. V obliki narave ali ljudi. Predvsem je navdihujoč jezik. Več kot opazno je, da je avtor doktor literarnih ved in literarni vložki so seveda temu primerno osupljivo izbrani. Poleg dogajanja med pohodom so prikazane tudi posebnosti ameriške narave in pohodništva na splošno. Prikazana pa je tudi sodobna ameriška stvarnost. Predvsem pa se na taki dolgi poti stkejo prijateljstva čisto posebne vrste, za katere je težko verjeti, da bi se kdaj končala. Svojim prijateljem s poti je Jakob J. Kenda namenil na koncu poti namenil naslednje besede: "Pogrešal vas bom, to bo drugače. Kakor pes, ki leži ob grobu svojega gospodarja, tako zelo vas bom pogrešal. To bo drugače." In nikoli več ne bo nič tako, kot je bilo. In verjemite, ne samo če boste prehodili kakšno dolgo pot, tudi če boste prebrali knjigo Apalaška pot, nič več ne bo tako, kot je bilo. V tem "norem" svetu nas res samo narava lahko prizemlji in nam pokaže kako lep je svet, kako neznaten del tega sveta smo ter kako potrebujemo drug drugega. In to je največja lekcija, ki nam jo lahko da življenje. Lekcija o neznatnosti in veličini hkrati. Če se boste lotili branja knjige oziroma izjemne pripovedi o notranjem dogajanju v človeku, ki se poda na tako dolgo pot, boste lahko o neznatnosti in veličini hkrati izvedeli še veliko več. Od pekla do nebes, od nebes do pekla in tako dalje in tako dalje. Če pa boste kdaj izvedeli za možnost, da lahko v živo slišite avtorja pripovedovati o tej dolgi, dolgi poti, pa vam priporočamo, da jo izkoristite. Ne bo vam žal.

Odlomek iz knjige

Toda predvsem sem hotel končati pohod tega dne v temi, ker sem vedel, da bo tako bolje delovala lutkarska finta, ki sem se jo naučil pri prevajanju. Z njo sem si pomagal že v Stotih miljah divjine: greš čisto do roba tega, da bi se ločil od sebe, in ostaneš na njem. S tem med hodečim in opazujočim ustvariš zateglo vrzel, zaradi katere je prvi kakor na mnogih občutljivih vrvicah. Majhen trzljaj s strani opazujočega, pa se hipoma spremeni vektor stopala, napetost vdiha, fokus očesa ali kakšna čisto četrta izmed tolikih funkcij hodečega, tega čudežnega inštrumenta. In kaj je bolj primerno za takšno lutkarstvo kot tema, ki jo prebada samo bleščeči snop čelne svetilke? Tako je hodeči ostro začrtan obris črnine tik pred tabo, ki ga obdaja ledeno bela, od tal odbita svetloba čelke. Tako je kakor lutka, osvetljena z žarkim reflektorjem, osamljena sredi širnega odra teme in zato še toliko bolj odzivna slehernemu migljaju.

(str. 338-339)

Predmetne oznake: Potopisi

Prispeval/-a: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 13.12.2018 17:24:46
Zadnja sprememba: 31.12.2018 11:41:19
Število ogledov: 368