Dobre knjige
2943 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Čivk duše Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Ace Mermolja

Čivk duše

Volčji Grad, Sfera, 2017

Št. strani: 120


Žanr: pesem

Narodnost: slovenska književnost, italijanska književnost

"Zato se vračam k potovanju, / da v nekem jarku, / neki dan, / oddam življenje: / ta rahel pičkin dim, / to malo kletev, / ki so mi jo prevajali / kot žetev."

Precej drugačna pesniška zbirka od ostalih, izdanih zadnje čase, saj na videz spominja na klasične izdaje, po katerih se človeku stoži po tolikem času drugačnosti. Novonastala zbirka v novonastali založbi Sfera. Kvalitetna, šivana, lična, s polkrožnimi robovi na zavihkih, skratka takšna, ki bralca pritegne že zaradi videza samega. Razmišljujoča, prepletena z vsevstranskimi spraševanji o estetiki, etiki, pesništvu, današnjosti, še čem. Avtor je radikalno iskren, kot zna biti, nekonvencionalen, lucidno moder, pristen. Svet, ki ga opisuje, je svet za rešetkami norišnic, je svet, ki si natika večerne čeveljce, da bi z njimi hodil po odtisih trupel, sicer pa ostaja Mermolja zvest kraškemu v sebi in opisovalec sveta trpečih v preteklosti, in tistih v sedanjosti, kot so migranti. Vsak verz je maksima, ki dokazuje, še enkrat, da je pesnik svojstveni pričevalec/opazovalec sveta, v katerem živi, in vsega, kar se okoli njega dogaja, najsi bo v iracionalni sedanjosti, težki preteklosti, morda neki razumljivejši (?!) prihodnosti. Odlična.



Odlomek iz knjige

Pesem sebe ubija med kolonami migrantov, ob smradu gorečih teles, v sovraštvu fašizmov, v sluzastem gobcu buldoga, v besu stražarjev,/ ki koljejo z vojaškimi psi. Pesem ne zdrži v tem ponavljanju. Ne živi/ v norosti Stvarnika, ki v Janezovi roki piše Apokalipso in vsili/ človeku satana, da bi z njim prišel do dna, ki se ne konča z vesoljem - onkraj je vsemogočnosti hudega, ki ga ušesa muzikov ne slišijo: / posluh vara od vekomaj - od petja Odisejevih siren. // V samozaprti bubi pričaranih besed postane groza nič. V lepozvočju rim je nič Rižarna, so nič/ svinčene krogle, ki letiho skozi glave osuplih fantov na bazovski gmajni, / in nič postanejo bodeče žice, na katerih visijo otroci in mlade srne./ Med kosmiči glasa se vse zdi igrača lepe večnosti, a je le črn volk, / ki v tuljenju preži, da se kletka odpre in zasadi zobe v čuvaja.



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Poezija


Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 12.6.2017 14:27:04
Zadnja sprememba: 13.6.2017 11:49:30
Število ogledov: 716