Dobre knjige
3013 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Najbolj normalen človek na svetu
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,5
Št. ocen:2









Ivan Tokin

Najbolj normalen človek na svetu

Maribor, Litera, 2016

Št. strani: 145


Prevod: Urban Vovk


Žanr: družbeni roman

Narodnost: srbska književnost

Normalna lahkotnost

Najbolj normalen človek na svetu ni zahtevno čtivo. Srbski avtor Igor Tokin se je odloči uporabiti preprost jezik, ki ga podaja v kratkih povedih. Izviren je predvsem način, kako se s pomočjo opisov starih fotografij vrača v preteklost glavnega (neimenovanega) protagonista, morda celo bolj, kot je zanimiva njegova aktualna zgodba, ki je tako lastna zgodbi sodobnega izgubljenca, nekakšnega današnjega Odiseja, ki išče pot v normalnejše življenje. A navkljub jezikovni skoposti nikakor ne gre za šund literaturo. Verjetno se je avtor za takšen slog pisanja odločil prav zaradi njegove udarnosti, a to niti ni toliko pomembno. Pomembno je , da stvar funkcionira. Tokinu je namreč uspelo, da o kompleksnih zadevah piše na enostaven način, in to je nekaj, kar se v literarnem svetu ne dogaja (pre)pogosto.



Odlomek iz knjige

Mama, obdana z rožami. Dolga, vreči podobna obleka, belo-siva, z rožami. Na nogah espadrile, na glavi sončna očala. Čepi. Lepotica. Rože, s katerimi je obdana, imajo rdeče, rumene in modre cvetove. V zgornjem levem kotu fotografije se vidi rob strehe hiše, ki ji pripada vrt, na katerem je slikana.
»Si me že rodila?«
»Sem.«
»Kje sem pa jaz?«
»Doma, z očetom. Majhen si še.«
»Kje si pa ti?«
»Jaz sedim in razmišljam, kako malo je manjkalo, da vaju včeraj nisem zapustila.«
»Zapustila mene?«
»Tudi tebe in vse drugo.«
»Zakaj bi naju zapustila?«
»V gostilni ob cesti sem se zagledala v nekega vojaka in vse se je postavilo na glavo.«
»Je to njegova hiša?«
»Ne. Šel je ven iz gostilne, ne vem, kam.«
»Zakaj bi naju potem zapustila?«
»Ker sem se mu hotela pridružiti. Z njim bi odšla na konec sveta.«
»Si ostala zaradi mene?«
»Ne, ostala sem, ker me ni povabil zraven.«

(str.76-77)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link Delo


Predmetne oznake: Srbska proza


Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 10.4.2017 15:52:17
Zadnja sprememba: 8.5.2017 10:01:34
Število ogledov: 987