V suhem doku

Zbirka, za katero avtorica pravi, da je nastajala zadnjih osem let, je zanimivo pisanje in nadgradnja prve pesniške zbirke, Rumeno gori grm forzicij. Dintinjana pesni o človeškem potovanju, ki se pravzaprav konča na začetni točki, ki ni več takšna, kakršna je na začetku bila. “Poezija ne identificira znanega, temveč uzira neznano,” zatrjuje avtorica, ki obenem rada pove, da ji je osebno všečnejša njena prva zbirka, ker zajema več svetlega kot slednja, v kateri se temni toni ne uravnovešajo s svetlimi kakor v prvi pesniški zbirki. Ladjo in morje uporablja, tako kot njena citirana vzornika, kot prispodobi za nemoč človeka pred lastno usodo, človekovo majhnost, nepomembnost in način, kako vse skupaj sprejeti in oddelati v sebi. Po dolgem potovanju se vrača domov,
razjasnjuje odnos z očetom, išče notranjo osebno svobodo, izpostavlja razpoke, obračunava z življenjskim stanjem, nenazadnje pa, zatrjuje, poetiziranje presega razumevanje sveta zgolj z racionalnim delom možganov. Vsebinska večplastnost, šopki asociacij, večni preplet erosa in tanatosa, individualnega in tradicionalnega, so teme, značilne za avtoričino odlično poezijo. Sicer pa v samopredstavitvi o sebi reče: “Veronika Dintinjana piše, bere, prevaja, organizira Mlade rime, itd., ne mara spremnih biografskih zapisov in neumnih vprašanj.” Rojena je leta 1977, je pesnica in prevajalka. Leta 2002 je zmagala kot finalistka Urške, leta 2008 kot vitezinja Pesniškega turnirja v Mariboru, osvojila je 6. ljubljanski pesniški slem. Septembra 2008 je pri LUD Literatura izšel njen pesniški prvenec Rumeno gori grm forzicij, ki je na 24. knjižnem sejmu požel nagrado za najboljši leposlovni prvenec. Je soorganizatorka pesniških večerov Mlade rime, ki jih na Metelkovi prireja KUD Kentaver.