Milan Vincetič
Kalende
Maribor, Lipa, 2016
Št. strani: 71
Zbirka:
Piramida
Žanr:
pesem
Narodnost: slovenska književnost
Milan Vincetič, pesnik, rojen leta 1957 v Murski Soboti. Šolal se je v Murski Soboti, študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, diplomiral iz slovenistike. Zaposlil se je kot profesor slovenščine na Srednji kmetijski šoli v Murski Soboti, urednikoval pri reviji Separatio, na Pomurski založbi, pri reviji Mentor, zdaj je urednik za liriko pri Sodobnosti. Vedno v stiku s svojim metjejem, z literaturo, natančneje s poezijo, se je z leti medil in sočil svoj pesniški jezik in ustvaril ritem, ki je njegov pesniški podpis. Udejanja se tudi kot pisatelj, esejist, kritik, pisec radijskih iger, objavljen je v številnih antologijah, preveden v številne jezike: v madžarščino, bolgarščino, francoščino, finščino, nizozemščino, hrvaščino in makedonščino. Pesnik piše v knjižni slovenščini in prekmurščini ali pa le dodaja izraze iz svojega spevnega narečja, pravo besedo na pravem mestu, kakor mu prišepne njegov angel poezije.
Po starorimskem koledarju so kalende prvi dan v mesecu oz. dan prvega luninega krajca. Pesnik in luna, čarobnost, ki je napisala to pesniško zbirko. Luna nima svoje svetlobe, ožarjata jo sonce, ki dandanes gospodari z našim časom, in pesnik te zbirke. Ožarja jo s pesniško govorico, ki dopušča praznine, ne nedokončane, neizrečene, pač pa polne pomenov za navdihnjenega bralca.
KALENDE so razdeljene na štiri sklope: PRAZNA LUNA, MLADA LUNA, MODRA LUNA in ZADNJA LUNA. Uvajata jo začetna in končna pesem: Luna bere gor / in medi vetrove … ter Luna bere dol / in morje vre pod dno …
Vsebino pesnik zvečine »ovija« okrog in »iz« znamenitih likov ali objektov, znanih iz literature, zgodovine, mitologije, zvezdoznanstva: Ana (Karenina), Faronika (riba, biblija), De Brache (renesančni astrolog), Coco (Chanell), Jacinta (Puhujšanje…), Ema (Bovary) in znameniti drugi. Bralca pritegne naslov, a pesnik zavije po svoje. Likom ne moremo zlahka izluščiti pesnikove imaginacije, kajti Vincetič jih samosvoje osmišlja, izmojstrí vsebino in izumlja svoj pesniški jezik in zamolke: … in se grabita počez / nevtêpeno sprijeta. (Beljake vtepamo, da se sprimejo v kepo). - Domišljija je ključ.
Pesem Coco je igriva mojstrovina.
Že med vrati zdrsne plašč / in odfrčijo petke / s torbico, ki gre na tla / kot vse kar se pomete / …. Ko nastavi mlečni vrat / poljubu da odneha / da naramnica prej lena / ji zdrsne prek ramena. In red nami je elegantna, drobcena Coco Chanell.
KALENDE so erotično nabite in vincetičevsko hudomušne.
Še služna moja / mleka in medu / še kropa v kopel / še me s spužvo / po hrbtu in ledjih / ne pa med stegni / kjer naj vrtnari / v drevišnji lopi / razvajen vrtnar / v moževih škornjih. ( Constance, str. 24 ).
Bralec, večkrat ko boš prebral, več boš vedel o tej zbirki poezije.
Ključne besede:
SLOVENSKA POEZIJA
Prispeval/-a:
Erika Vouk,
Mariborska knjižnica
Objavljeno: 8.11.2016 14:31:30
Zadnja sprememba: 8.11.2016 14:36:30
Število ogledov: 1355