Vodno znamenje

Ljubljana, Cankarjeva založba, 1996

Št. strani: 106

Prevod: Jure Potokar

Zbirka: S poti
Žanr: potopisni roman, biografski roman

Narodnost: ruska književnost

Ruski pesnik ter Nobelov nagrajenec Josif Brodski je v mladosti prebiral roman, po katerem si je tako živo predstavljal beneške uličice in njihovo vlago poznano iz rodnih severnih Benetk, da je sklenil, da jih obišče, da bi v njih napisal sonet, potem ko bi potrošil denar, pa bi si kupil revolver in pognal kroglo v možgane. Ampak, krogla se ni zgodila. Začela se je brezkončna romanca. Sedemnajst let je okrog božiča prihajal v Benetke ter ostajal dober mesec, kolikor so trajale zimske počitnice profesorja na univerzi v ZDA. In nastala je ena najlepših knjig o tem mestu. Meglena knjiga je to, kot je pogosto v meglo ujeto to mesto, v mesecih, ko je naval turistov iz vsega sveta manjši. Pesnik govori o aqui alti; o različnih odtenkih sive barve v oknu, ko človek sedi pri zajtrku v hotelu, obdan s tišino; o golobih, ki poudarjajo vsak obok ali venčni zidec tamkajšnjih palač; o samotnih uličicah, kjer se lahko izgubiš in najdeš hkrati; o princesah in zaprtih palačah. Brodski z Vodnim znamenjem postavlja spomenik spomenikov polnemu mestu, ko bralcu čarobno govori o lepoti mesta, ki ni le v impozantnih palačah, ki se stiskajo nad motnimi vodami kanalov, in v neštetih muzejih, ampak predvsem v ozkih ulicah, temnih prehodih, sončnih trgih in ljudeh.

Odlomek iz knjige

Pozimi se v tem mestu, še posebej ob nedeljah, zbudite ob zvonjenju njegovih neštetih zvonov, kakor da bi za vašo zaveso iz gaze na srebrnem pladnju, na biserno srebrnem nebu, vibriral gigantski čajni servis iz porcelana. Naglo odprete okno in sobo v trenutku preplavi tista zunanja, z zvonenjem napolnjena meglica, ki je deloma moker kisik, deloma kava in molitve. Ne glede na to, kakšne tablete in koliko jih morate to jutro pogoltniti, lahko začutite, da z vami še ni konec. Iz istega razloga tudi ni pomembno, kako neodvisni ste, kako zelo ste bili zapeljani, kako temeljito in malodušno je vaše spoznanje, zdi se vam, da imate še upanje ali vsaj prihodnost. Ta optimizem izvira iz meglice, iz njenega molitvenega dela. Ob dnevih, kakršen je ta, mesto zares dobi porcelanast videz.

Ključne besede: POTOPISI

Prispeval/-a: Alenka Žugič Jakovina, Valvasorjeva knjižnica Krško
Objavljeno: 20.7.2015 12:16:13
Zadnja sprememba: 21.7.2015 8:15:37
Število ogledov: 3001