| Žanr | življenjepis / biografija |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Celje, 2006 |
| Založba | Goriška Mohorjeva družba |
| Prevod |
Tone Hočevar |
Kdo ga ne pozna, tega bojevnika za revne, za tiste, ki nimajo glasu v tem svetu … Misijonar na Madagaskarju, graditelj domov, bolnišnic, šol, povezovalec ljudi dobre volje, že večkrat predlagan za Nobelovo nagrado za mir. Prodoren človek, zasidran v Boga, v svoji avtobiografiji piše, kako je 20. maja 1989 stal na smetišču in se odločil, da je treba nekaj storiti za reveže. S svojo karizmo in neuklonljivo voljo se je začel boriti za nemočne, da bi jih usmeril na pot dostojanstva in upanja. Nastalo je združenje Akamasoa (Dobri prijatelji), ki se je usidralo na temeljih srčnosti, vere in vrednot, ki jih je Pedro Opeka prinesel že iz svoje primarne družine.
Slovenci smo lahko ponosni na takega rojaka, ki v nas prebuja občutek za sočloveka v stiski, obenem pa nas bodri, da upamo, da se tudi najtežja situacija lahko obrne v dobro.
Objavljeno: 22.01.2015 16:57:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:07
Tistega dne sem imel občutek, da me je nevidna sila pritegnila sem, v srce največje revščine. Potem ko sem slišal veliko pričevanj o neizrekljivih življenjskih razmerah brezdomcev, ki so jih nagnali z mestnih pločnikov, sem se odločil sam ugotoviti resnico. Peš sem se pognal po poti, ki je vodila na vrh griča. Z noro hitrostjo me je prehitel smetarski tovornjak in me skoraj podrl. To je bil nekakšen prvi okus tistega, kar bom odkril: kar sem videl potem, me je pahnilo v grozo. /…/
To je bil torej kraj, ki ga je županstvo Antananariva leta 1985 izbralo za odlagališče smeti … in hkrati tudi za odlagališče teh revežev.