Bilke v krogu

Goriška Brda, nedolgo tega sem bila tam, pred Gradnikovo hišo v Medani, na večernem slavju, kjer smo brali literaturo v Kosovelovo čast in spomin. Drugi dan pa še malo razgleda križem kražem po pokrajini, po vasicah, med pobočji s trtami – nepozabno in poetično! Prijazni so ljudje in drevesa in trava in trsi in grozdi in božanske kapljice, ki pritečejo iz njih. In nočno nebo, posuto s prižganimi ozvezdji, je bilo tam med Brdi še posebej globoko. Tam so vsi zagotovo vsaj za trenutek pesniki ali pa za célo življenje.
Aleksander PERŠOLJA se je rodil v Neblem v Goriških Brdih leta 1944. Goriške muze so ga obdarile, Kras, kjer živi, mu je vtisnil zastrto liričnost in skromno čvrstost kraškega kamna. Že v letih odraščanja se je zavezal poeziji. Prve pesmi je objavljal v šolskem glasilu in Perspektivah, še plaho in pod psevdonimoma Pan in Aleksander Šandrov. Maturiral je na učiteljišču v Tolminu. V Ljubljani je študiral slavistiko, dve leti je poučeval v Dornberku in Dutovljah, bil je tajnik in kratek čas tudi v. d. direktorja v Primorskem dramskem gledališču Novi Gorici, doma v Sežani je vodil kulturni dom, skratka, je pesnik in vsestranski kulturni delavec pri številnih kulturnih prireditvah na Krasu: Goriška srečanja malih odrov, Mednarodna literarna nagrada Vilenica, Mlada Vilenica, Štrekljeva nagrada, Likovna srečanja Globine, Mednarodni festival kitare, že v davnih letih 1966 – 1968 je bil sourednik literarne revije Objave – in še nismo našteli vsega… Na zavihku pričujoče zbirke BILKE V KROGU piše, da »je tudi ambasador Kosovelovega pesništva v svetu, brez njegovega prizadevanja ne bi prišlo do toliko odmevnih in odličnih prevodov in objave Kosovelove poezije na tujem«.
Aleksander Peršolja piše refleksivno liriko. Samostojne izdaje: Čez noč, Nad poljem je mrak, Koraki, Sanjsko mesto, Bachus v grmovju, Ob robu svetlobe, Kirka, Potovanje sonca, Proti robu. Soavtor pa je bil tudi pri skupnih izdajah: Štirinajst, Prelivanja, Štiri zgodbe za eno življenje.
BILKE V KROGU je močna in strastna knjiga, nekaj nostalgije in veliko preroškega je v njej, razdeljena je na tri dele: Vesolje je ponorelo, Prah v koraku, Mah na telesu. Vesolje, svet, telo, korak (skoraj v vsaki pesmi), bivanje, žetev, minevanje, kamen, besede kraškega pesnika, potovalca počez in skozi blodnjave vsakdana:
Njegove pesmi, neodtujene od vsega človeškega, s strastno in trpko govorico iščejo pot do spoznanja vse do vesoljnega. In res, sleherna pesem v zbirki zareže z ostrino čutov in uma, tenkočutno, a neprizanesljivo in odpira rano.