Pogovoriti se morava o Kevinu

4,6
(27)
Žanrproblemski roman, psihološki roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaTržič, 2014
Založba
Prevod Alenka Perger
Število strani

480

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

16-16 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pretresljiv družinski triler

Mati mladoletnega množičnega morilca v pismih možu pretanjeno izpoveduje svoje doživljanje materinstva in odnosa s sinom pred tragedijo; pisma so kot nekakšen obračun same s sabo, polna so samospraševanj in vračanj h ključnemu vprašanju: zakaj? Zakaj je sin tak, kakršen je in zakaj se je zgodilo nepopravljivo? Precizno seciranje materinstva, očetovstva, sprevrženosti uma in dogodkov pred in po usodnem četrtku prinaša napeto in pretresljivo zgodbo. Psihološki vzgibi in detajli so opisani avtentično in prepričljivo, bralec se neizogibno zazre vase, ne glede na to, v kateri vlogi se je kdaj že soočal z »zlobo, nesramno brezbrižnostjo in prirojeno hudobijo.« Po knjigi je posnet razvpit (vrhunski) film, ki se zvesto drži dejstev iz romana, a vendarle ne zmore prikazati vseh tančin materinega morebitnega prispevka k sinovemu sociopatskemu profilu.

Glej tudi:

“…Jaz sem bila zahtevna. Moj odnos do starševstva je bil pogojen in moji pogoji so bili strogi. Nisem hotela biti mati duševno zaostalemu otroku ali paraplegiku. Ob pogledu na utrujene ženske, ki so na vozičkih vozile svoje potomce z otrdelimi udi in mišično distrofijo na vodno terapijo v bolnišnico Nyack, se nisem raztopila od ganjenosti, ampak me je zaskrbelo, da se to lahko zgodi meni. Če bi zapisala vse hibe, ki so me motile v tolikšni meri, da za takšnega otroka ne bi hotela skrbeti, od navadne zaostalosti do groteskne debelosti, bi seznam obsegal več kot eno stran in bi me pošteno očrnil. Danes seveda vem, da nisem pogrešila v tem, da sem skrivaj naredila test za downov sindrom, ampak v tem, da me je izid testa pomiril. Doktorica Rhinestein ni imela testov za zlobo, nesramno brezbrižnost in prirojeno hudobijo. Me prav zanima, koliko rib bi vrgli nazaj v morje, če bi imeli takšne teste.” (str. 97)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pogovoriti se morava o Kevinu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 10
Komentarji: 0
Število ocen: 27
Želi prebrati: 44
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 42