| Žanr | družbeni roman, problemski roman, psihološki roman |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2026 |
| Založba | Beletrina |
| Zbirka |
Beletrina |
| Ključne besede | Depresija, Družine, Duševne motnje, Duševno zdravje, izgorelost, Materinstvo, Mlade ženske, Prijateljstvo, Psihiatrične bolnišnice, Psihične travme, Psihoterapija, Sestre, Sostanovalke, Splav, Študentke |
Knjiga je pripoved o psihičnem zlomu dveh mladih, še ne tridesetletnih žensk, Katarine in Julije. Prva kljub razumevajočemu partnerju in individualni psihoterapiji ne obvladuje več družinske vloge matere in partnerice, drsi vse globlje v depresijo in alkoholizem. Druga, samska in vedno prezaposlena, želi vsem ustreči in se izkazati pri delu do te mere, da zanemarja osnovne biološke potrebe: spanje in prehranjevanje. Obe iz dneva v dan z vse več samozatajevanja, obtoževanja in občutki krivde nemočno in vedno hitreje drsita vse bolj proti meji znosnosti življenja in lastne funkcionalnosti. Katarina se znajde na robu samomora, Julija po vse bolj intenzivnih občutkih preganjavice, groze in prepričanja o nadzorovanosti in lastni vpletenosti v višjo svetovno zaroto v navalu besa razbije sobo v podnajemniškem stanovanju. Obe pristaneta v psihiatrični bolnišnici.
Avtorica nas v zgodbo obeh protagonistk uvede zelo postopoma, izmenično iz poglavja v poglavje sledimo zdaj Katarini, zdaj Juliji, spoznavamo njuno trenutno mrežo medosebnih odnosov, predvsem pa njuno doživljanje zunanjega sveta z zelo zanimivimi uvidi in številnimi detajli (tudi medbesedilnosti s priklicem pesmi ali citatov/omembo drugih besedil). Po umestitvi obeh osrednjih oseb v zdravstveno institucijo avtorica motiv duševnega zdravja še poglobi in ga podpre s stranskimi zgodbami drugih hospitaliziranih oseb.
Avtorica plast za plastjo razkriva psihološko zgodovino Katarine in Julije, bralec zaznava čustvene mreže in psihične travme njunih izvornih družin in počasi dobiva širšo sliko nepredelanih bremen, ki so obe mladi ženski pripeljali v trenutno situacijo. Skozi dve individualni zgodbi avtorica odpre številne občutljive družbene teme: stigmatizacija duševnih motenj in bolezni, metode institucionalnega zdravljenja, izgorevanje ljudi na delovnem mestu, izpolnjevanje pričakovanj družine in družbe za ceno večnega samozatajevanja in psihičnega ravnotežja, prepad med generacijami, čustveni hlad med odraslimi otroci in starši, problematika splava, nezdrava partnerska razmerja, nihanje prijateljskih razmerij …
Knjiga, ki spodbuja k boljšemu razumevanju problematike duševnega zdravja in pomaga odpravljati predsodke in stigmatizacijo. Obenem je delo tudi glas sodobne generacije mladih odraslih. Ne samo žensk, saj so v knjigi tudi pomembne literarne osebe moškega spola, tako negativne kot pozitivne. Kar je – poleg trdne strukture in sočnega jezika – še ena odlika besedila.
Drsenje je avtoričin prvi roman. Napisan tako, da se bralec na koncu ne more upreti vprašanju, kaj se je z Julijo in Katarino dogajalo po zadnji strani.
Knjiga je na portalu uvrščena na tematsko knjižno polico Bolečina duše.
Objavljeno: 09.06.2026 15:07:45
Zadnja sprememba: 09.06.2026 15:07:45
Odkar si delita sobo, se zvečer, včasih pa že čez dan, skupaj zadevata in popivata ter razglabljata, kako je ta svet sfukan, brez prihodnosti, in kako vanj ni vredno ali etično rojevati otrok. Analizirata svoje starše in njihovo čustveno nedostopnost in deloholično generacijo ter si govorita, da nikoli ne bosta takšni. Ne bosta ponavljali vzorcev preteklih generacij. Ne bosta nehali delati na sebi. Ne bosta kar naenkrat imeli otrok, zaspali v monotonem vsakdanjiku nosečniških strij, menjavanja plenic in curljanja mleka iz jošk ter se čez dvajset let zbudili nesrečni in zagrenjeni. Onidve bosta vendar nekaj naredili s svojim življenjem! Nekaj več od poroke, otrok, kredita, hiše in vrta.
In zdaj? Katarina je v roku nekaj dni požrla vse besede, ki jih je govorila zadnja leta! Julija začuti val jeze, ki prileze iz njenih globočin.
(str. 162)
