Casanova

Leto 2025 so v Benetkah posvetili eni najbolj slavnih in prepoznavnih osebnosti iz preteklosti, Giacomu Casanovi. Ime, ki marsikomu ob omembi takoj vzbudi spomin na drznega ljubimca, ki si ni pomišljal glede nežnejšega spola. Pa je bil res samo to? V Serenissimi, samostojni Beneški republiki v 18. stoletju, je bil res simbol zapeljivca, uživača, tudi razvratneža, ki mu ni bilo žal nobenega denarja, samo da je lahko dobil to, kar mu je najbolj prijalo:  lepo žensko. Bil je tudi samoljuben, veliko je dal na svoj zunanji videz in s tem ugled v družbi, v kateri je bila razlika med stanovi še kako pomembna. Čeprav nikoli ni šel na silo in si je že vnaprej zadal, kaj hoče doseči, njegov način življenja nikomur ni bil po godu. Pristal je v beneški ječi, zloglasnih Piombah, od koder pa se je, vsaj po lastnem pričevanju, spektakularno rešil. Seveda je moral pobegniti, dolga leta je svoje pustolovščine nato razdajal širom po Evropi, se gibal na francoskem dvoru, se spuščal v politiko, ki mu ni bila pisana na kožo, spoznal London in kaj kmalu ugotovil, da tamkajšnje življenje ni zanj. Izkusil je Poljsko, zakuhal škandal, po katerih je bil tudi sicer znan, se nazadnje vrnil v rodno Serenissimo, kjer mu je bilo še enkrat dano, da bi se lahko vpletel v politiko. Pa je mu je spodletelo. Visoka družba ga ni sprejela med sebe, strt in razočaran se je zatekel na Češko, kjer je kot sitni in nadležni starček na gradu Duchov spremljal francosko revolucijo in zaton vsega tistega, kar je sam imel za vrednote.

Casanova je bil tudi zelo razgledan, ukvarjal se je z okultizmom, za katerega je menil, da lahko pomaga pri ozdravitvah, saj je sam v otroštvu ozdravel prav na tak način. Bil je tudi pisatelj, napisal je nezanemarljivo število del, zgodovinskih in memoarskih, izmed katerih poznavalci danes največji pomen pripisujejo spominom, Zgodbi mojega življenja. Del te obsežne knjige je natančen popis njegovega pobega iz ječe, ki še danes vzbuja različne interpretacije. Spomini so prevedeni v slovenščino, prav tako je v slovenščini posebej na voljo poglavje o begu iz ječe.

Biografija italijanskega zgodovinarja, ki je izšla leta 1974 in bila v slovenščino prevedena petnajst let kasneje, se v veliki meri nanaša prav na Zgodbo. Vključuje pa tudi vse dostopne zgodovinske vire in biografije, ki so bile do takrat objavljene. Avtor želi Casanovo prikazati z dejstvi, kot človeka in ne zgolj kot nebrzdanega uživača. Prav zato je knjigo vredno znova vzeti v roke in ob 300. letnici Benečanovega rojstva odkriti davno pozabljeno osebnost.