skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Sedem cerkva : gotski roman iz Prage

Žanrfantastični roman, grozljivi roman, kriminalni roman
Narodnostčeška literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2006
Založba
Zbirka Knjižna zbirka Beletrina
Prevod Tatjana Jamnik
Ključne besede Praga
Število strani

391

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Moderni gotski roman o umorih in skrivnostih iz Prage

Sedem cerkva, roman češkega pisatelja Miloša Urbana (1966), je postavljen v Prago, kjer policist, ljubiteljski zgodovinar in kronični nevrotik Kvetoslav Švach preiskuje serijo brutalnih in absurdnih umorov, ki so se pripetili v četrti Nove mesto, znani po svojih sedmih gotskih cerkvah. Švach, ki je tudi zaznamovan s posebnim nadnaravnim darom, med preiskavo naleti na srhljivo zaroto pripadnikov skrivnostnega skupine, ki se zavzeto bori proti uničenju starih predelov Prage. Urbanov romanov je v svojem bistvu temačna in delno črnohumorna kriminalka, ki posvoji elemente klasičnega gotskega romana in se spogleduje s fantazijo in mistiko.

Krajev, ki jih priporočajo turistični vodniki, sem se raje ogibal, Malo Strano in Staro mesto sem prepustil turistom in se usmeril predvsem v Karlovo Novo mesto. Uročil me je njegov gornji del, okolica cerkva svet Katarine, svetega Apolinarija in svetega Karla Velikega ter nikdar pozidanega, s srednjeveškim obzidjem obdanega pobočja pod Karlovom, na katerem so se še do nedavnega pasle ovce in jo zorelo grozdje, k srcu pa mi je prirasel tudi spokojen predel okrog špitala, ulice, po kateri kroži smrt in le zredka odide praznih rok. (str. 67)

Citati

(1)
Julija

"Čas se, tako kot človek, stara. Samo bedak si je mogel izmisliti pojme, kot so moderna doba, novi vek, mladi svet in podobne neumnosti, samo norec si je mogel misliti, da je bila starejša kamena doba pred mlajšo. Logika jezika je skregana z redom kozmosa, to je znana stvar. Jezik so ustvarili bistri, a zelo neponižni in nadvse prevzetni otroci, ki si pravijo ljudje, in tem je prišlo v navado meriti vesolje s svojimi neznatnimi merili. Je bil Čas leta 1382 starejši ali mlajši kot danes? Z vidika zgodovinopiscev starejši – kaj vi menite o tem kot zgodovinar? Svojim prednikom pravimo očetje in pradedi ter jih povezujemo z visoko starostjo. Toda mar se ni Čas od tistih rajskih časov postaral za šest stoletij? Mar se Čas pomlaja? Nikakor! Čas je starec, stoječ nad grobom, ki se mu izmika. Smo na pragu tretjega tisočletja – tako vsaj štejejo ljudje – in mislim, da nisem edini, ki čuti, da skupaj s tem prelomom prihaja somrak – somrak ljudi. Ljudje so se povišali v bogove, samozvana božanstva, in zdaj jih za to čaka kazen. In to je pravično. Toda našli se bodi takšni, ki bodo vse popravili: odposlanci Časa. Zaustavili bodo propadanje in preprečili padec."

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 557
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi