Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska

Ste siti priročnikov, ki govorijo o srečnem staranju, minevanju, ne želite poiskati samega sebe in žvižga se vam za svoj izgubljeni jaz? Skozi samoironičen humor se gibljemo v premajhnih črkah na jedilnih listih, stekleničkah tablet, s katerih ne moremo (več) prebrati roka uporabnosti, kelly torbicah za tri tisoč dolarjev … O puncah, ki niso punce že vsaj tri desetletja. In sentiment tudi ni zapostavljen, ko opazujemo sosedsko nestrpnost v neki newyorški četrti, ki se prav ta trenutek lahko odvija za vrati katerekoli stanovanjske hiše, v katerem koli mestu na svetu. Ko Noro zapusti drugi mož, jo strto od žalosti njen psihiater postavi v realnost. “Nekaj ti povem: prej ali slej bi ga itak zapustila.”