Metalci ’94 : pogubljeni v črnini

Žanrdružbeni roman
Narodnostlatvijska književnost
Kraj in leto izidaDob, 2016
Založba
Ključne besede Odraščanje, Glasba
Prevod Jedrt Lapuh Maležič
Število strani

317

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Latvijska metal scena skozi oči odraščajočega najstnika

Piše se leto 1994, ko štirinajstletnemu Janisu iz Jelgave v Latviji Dogodek – samomor Kurta Cobaina v oddaljenem Seattlu – spremeni življenje. Iz mirnega, pridnega fanta se spremeni v upornika: odkrije namreč razvijajočo se latvijsko metal sceno. Skupaj s prijatelji začnejo odkrivati znana in manj znana imena v metal glasbi, obiskujejo prve koncerte, začenjajo piti alkohol in kaditi … Pa vendar se Janisu nenehno zdi, da mednje ne sodi, da bodo vrstniki slej ko prej ugotovili njegovo neznanje, zato si nenehno pomaga z laganjem. Zares, komu se lahko zgodi, da prespi prvi nastop kultne latvijske skupine Skyforger? – kakopak se takih stvari ne prizna … Pa vendar se z vsakim blefiranjem Janis pogrezne v negotovost in prepričanje, da stoji zunaj, sam. Roman o odraščanju z vsemi svojimi eksistencialnimi vprašanji, prepleten z enciklopedičnim naborom latvijskih in tudi svetovnih metal skupin ter življenjem mladih tistega časa.

“Tako so se naznanili Skyforger in usojeno jim je bilo postati najslavnejši latvijski bend vseh časov in vseh svetov. Jaz pa jih nisem slišal in nisem videl. Pozneje sem seveda postal pravi oboževalec in sem vsakomur, tudi sebi, razlagal o tem prvem koncertu. Nikomur nisem povedal, da sem se v resnici slinil in z butastim nasmeškom spal in sanjal o tistih dvanajstih santimih, o sivem sosedovem psu, o punci s telesom kot Myladi, o laseh Lažnivkine prijateljice in o njenih skrivnostnih očeh.” (str. 259-260)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Metalci ’94 : pogubljeni v črnini.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 1
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0