Dobre knjige
2075 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Prispevek k zgodovini radosti
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:1









Radka Denemarková

Prispevek k zgodovini radosti

Vnanje Gorice, Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2015

Št. strani: 342 str.


Prevod: Tatjana Jamnik


Zbirka: Eho
Žanr: družbenokritični roman

Narodnost: češka književnost

Smrt uspešnega moškega je predmet policijske preiskave. Asistentke ga obtožujejo spolnega nadlegovanja, a mu obtožbe uspe ovreči. V preiskavi zaključijo, da je moški storil samomor. Enemu izmed policistov primer ne da miru in sled ga pripelje do oranžne hiše, v kateri živijo tri zanimive ženske, intelektualke, ki so si za svoje poslanstvo vzele loviti posiljevalce in poskrbeti za žrtve. Seveda z razlogom. Četrta, Ingrid, je naredila samomor, sčasoma izvemo zakaj. Izvemo tudi za njihove druge misije, "primere". Pod pretvezo, da je v oranžni hiši sedež filmske družbe, šola kreativnega pisanja ali joge, se tam dogaja še vse kaj drugega. Zopet gre za izredno naporno branje češke pisateljice Radke Denemarkove, tako tematsko kot stilsko, a trud je poplačan z redkim bralskim užitkom. Roman je ob Kölnskih "dogodkih", torej posilstvih, še posebej aktualen (izšel je prej), saj izpostavlja vprašanje vojne med spoloma in žensko telo prepozna kot bojišče. Pisateljica je kritična do nedotakljivosti kriminalcev ne glede na raso. Telo ali vsa naša telesa so glavna oseba romana in telesa ponavadi govorijo zgodbe, o katerih sicer raje molčimo. Telesa imajo svoje življenje, svoj jezik, zakone, tudi zakon, da nas smejo izdati. Telesa, ki jim "prihaja" sredi posilstva, telesa, ki zbolijo in umrejo prej kot bi sicer, ki se ne odzivajo na emocije, telesa, ki prenašajo umazan spomin na naslednjo generacijo, telesa, ki po doživetem ponižanju terjajo ponižanje vedno znova ... Pisateljica spregovori o posledicah, travmah, intimi žrtve in o svetovnih dogodkih, tudi o Srebrenici. Odpre vprašanje, ali imajo naše tri junakinje, Diana, Erika, Birgit, pravico do umora množičnega posiljevalca Yusufa, zvodnice Medene, do maščevanja oz. pravice. Zakaj posilstva niso priznana kot najhujši vojni zločin? Dvajseto stoletje je stoletje žrtev. Zanimivo je brati o ženski vojni, hkrati oz. prav zato pa v tej feministični knjigi slediti topli ljubezni med policistom in vdovo ter njuni spolnosti, ki je, za razliko od sicer opisane, prispevek k zgodovini radosti. "Odbito."



Odlomek iz knjige

Žrtev beži in ubeži samo kadar ubije ali poniža še nekoga šibkejšega in ga premaga. In zmeraj premaga otroka in v veliki večini premaga žensko. (str. 61)



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Češka književnost


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Zadnja sprememba: 19.2.2016 14:46:35
Število ogledov: 633