DISTOPIJA

451 stopinj Fahrenheita oz. 233 stopinj Celzija, je temperatura, pri kateri se vname papir v knjigi. Je pa tudi naslov kultnega antiutopičnega romana ameriškega pisca Raya Bradburya (1920-2012). Roman iz leta 1953 se ukvarja s temami sežiganja knjig,...

Izvrstno distopijsko delo o totalitarnem družbenem režimu postavljenem v neznan kraj (neindetificiran otok) in čas. V družbi norosti, bestialnosti in vseh vrst okrutnosti, ki tkejo zgodbo, nehote, ali pa celo zavedajoč se, dobimo občutek, da se zgodb...

Prvi del trilogije Izbris nas popelje v svet, kjer zločincem, obsojenim na izbris, izbrišejo spomin in osebnost, da bi lahko spet začeli od začetka. Skozi ta proces gre tudi glavna junakinja Kyla, šestnajstletnica. Roman se začne v Londonu v bolnišni...

Zgodba se dogaja v prihodnosti, v svetu brez čebel, ko njihovo delo opravljajo revni, spretni in pridni otroci. Še ne desetletna deklica Mirabela živi s svojo sestro Magnolijo in dedkom na eni izmed sadjarskih kmetij na podeželju, kjer skupaj z drugi...

Roman je distopija, v kateri dovolj premožni starši osamljenim otrokom kupujejo humanoidne robote – umetne prijatelje (UP). Družba je močno uspešnostno naravnana, večina otrok je genetsko »nadgrajenih«, s čimer jim postanejo dostopne prestižne unive...

Kurta Vonneguta ml. (1922-2007) večina pozna kot avtorja ikoničnega in inovativnega romana Klavnica pet. Znameniti ameriški pisatelj pa je svojo romaneskno pot začel z Klavirskim avtomatom. Vonnegutov satirični prvenec je v originalu pod imenoma Play...

Kultni antiutopični roman angleškega pisca Aldousa Huxleya (1894-1963) je nastal kot produkt avtorjevega potovanja po svetu na začetku stoletja. Izvirnik Brave new world je izšel leta 1932, v slovenščino pa ga je leta 1964 prevedel Boris M. Verbič. N...

V zadnjih letih se je izoblikoval nov podžanr spekulativne fikcije, "feministična antiutopija", ki se ukvarja s položajem in tegobami žensk v družbenih sistemih. Eden od novejših primerkov tega podžanra je roman Kratka zgodovina Gibanja češke romanop...

Roman iz literarnega vidika sicer ni presežek, zgodba pa je za ljubitelje apokaliptične distopije izjemno zanimiva. Glavni junak Thomas, ki ga neorientiranega in z izbrisanim spominom posebno dvigalo dostavi na Jaso. Obdana je z zelo visokimi zidovi,...

Mi je naslov malo znanega antiutopičnega romana iz 20. let 20. stoletja, ki je spodbudil nastanek drugih bolj znanih primerkov tovrstne literature. Napisal ga je ruski pisatelj Jevgenij Zamjatin (1884-1937). Zaradi anti-sovjetske vsebine ga je bil pr...

V pričujočem mladinskem romanu vstopimo v svet bližnje prihodnosti, ki si ga zlahka predstavljamo – tehnologija je povsod, pametne naprave so v domovih, avtomobilih, uporabniki so ves čas povezani z družbenimi omrežji, vsi imajo pametne ure, ki belež...

Predstavljajte si svet, v katerem obstajajo dovršeni tehnološki sistemi, ki vam pomagajo urejati odnose z drugimi. Z vstavljeno tehnologijo v telesu lahko v različnih situacijah s preprostim pritiskom na gumb zamenjate svojo družbeno masko. Ko se v v...

Rusija leta 2028 – bližnja distopična prihodnost, ki se zdi še kako resnična. V knjigi "Opričnikov dan" spremljamo "opričnika", vladnega zaposlenega, skozi njegov tipični in bizarni delovni dan. V Rusiji, ki je predstavljena v knjigi, je ponovno vzpo...

Alex, oziroma Vaš Ponižni Pripovedovatelj, kot se imenuje sam, je petnajstletni vodja štiričlanske najstniške tolpe. Alex, Pete, Georgie in Dim se oblačijo po takratni ulični najstniški modi. Zvečer se dobivajo v lokalu, kjer pijejo mleko z vmešano ...

Večkrat nagrajeno knjigo Postaja Enajst je kanadsko ameriška pisateljica Emily St. John Mandel napisala leta 2014, ko človeštvo še slutilo ni o nevarnosti pandemije COVID 19. Fantazijska pripoved govori o pandemični gruzijski gripi, ki čez noč pokon...

Sin in sin z romanoma Starec in Jaz in Jaz sam tvori avtobiografsko trilogijo slovenskega umetnostnega zgodovinarja Sarivala Sosiča. V zgodbi se avtor osredotoči na vpliv glasbe na družbo, ki umetniku nudi možnost upravičevanja lastnega obstoja. S te...

Distopija in znanstvena fantastika lahko napovedujeta prihodnost. Kaki dve, tri desetletja nazaj je slovenska javnost lahko brala o kiborgih in androidih tudi že v tehnoloških esejih in razpravah. Pričujoča zgodba se tudi dogaja že prej, čeprav (ali ...