Za marsikoga so romani, ki se jih drži dih preteklosti, težko branje. Nekdanji svetovi, saloni, pešačenje, kočije, družabni večeri pri bogatih damah, pa tudi vojne in vojskovanje, kakršnega danes ni več. Vse to lahko vzbudi nostalgijo po časih, ki so dokončno minili, ki jih nismo poznali ali se jih zgolj bežno spominjamo iz pripovedi prednikov. So pa lahko takšni romani bolj umirjeno branje, še zlasti zaradi jezika. Tudi če je malo starinski, je to samo še dodaten čar. Je že res, da potrebujemo za branje nekoliko več časa, a se splača. Še posebej, če znamo opazovati značaje ljudi, ki so v teh romanih pogosto brezčasni.