Dobre knjige
2927 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Mož po imenu Dave: pripoved o zmagi in odpuščanju
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,3
Št. ocen:4









Dave Pelzer

Mož po imenu Dave: pripoved o zmagi in odpuščanju

Tržič, Učila, 2000

Št. strani: 312


Prevod: Andreja Blažič Klemenc


Žanr: spomini

Narodnost: književnost ZDA

Gre za zadnjo knjigo iz avtobiografske trilogije, ki vsebuje še deli Otrok brez imena in Izgubljeni fant. Vendar pa za uvid v avtorjevo življenjsko zgodbo zadostuje, da preberemo zadnjo knjigo, ki je nekakšen povzetek prvih dveh in obenem z upanjem in pozitivnim pogledom nadgrajena celota. Prvi dve knjigi govorita o krutem otroštvu avtorja, ko je bil še deček, ki ga je njegova mama čustveno zlorabljala, bil je tudi žrtev vsakršnega nasilja doma za štirimi stenami, tako da je pravi čudež, da je sploh preživel. Zadnji del, torej Mož po imenu Dave, pa spregovori o avtorju kot že odraslem moškem, ki se sooči s svojo preteklostjo, z umirajočim očetom in materjo. Ves ta notranji boj ga prečisti, tako da ne le polno zaživi, ampak se tudi odloči pomagati ljudem, ki so prestali podobne travme kot on. Navdihujoča pripoved o tem, kako tudi težko otroštvo ne more biti prevelika ovira na poti oblikovanja zrele in srečne osebnosti. Skratka: gre za resnično zgodbo o moči odpuščanja in ljubezni. Dave Pelzer je bil leta 1994 edini Američan, ki je prejel nagrado, podeljeno izjemnim mladim osebnostim sveta.



Odlomek iz knjige

Zdaj sem stal pred božjim stvarstvom sam, zaprl sem oči, si sprostil telo in nadihal toliko zraka, kot so ga moja pljuča lahko prenesla. Ko sem se spominjal tistega davnega večera, sem skorajda lahko znova zaduhal vonj materinega parfuma, zagledal očetove bleščeče črne lase in žareči smehljaj. Ko sem odprl oči, sem poiskal Severnico in zamrmral: Počivajta v miru. Naj vama vsemogočni Bog podari večni mir.

(str. 290)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Spomini


Prispeval/-a: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 4.3.2016 15:13:22
Zadnja sprememba: 18.3.2016 10:47:49
Število ogledov: 1524