Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
Ivan Albreht
Nebo gori
V Ljubljani, Vodnikova založba, 1939
Št. strani: 111
Žanr:
humoristična kratka proza
Narodnost: slovenska književnost
Ljubezen ne pozna ovir.
Knjiga govori o družini Gomilarja Završana in njihovi soseski. V kratki prozi se srečamo z smrtjo, ljubeznijo, poroko in tudi opravljanjem ter dediščino. Gomilarjeva družina ni tako majhna. Ima namreč bivšo ženo in zdajšnjo ženo. Z njima pa ima 4 otroke. Poleg tega pa so še bratranec Miha in razni člani soseske in seveda vaški pijanci. Veliko je govora o smrti matere Zale, saj prinese zaplete glede oporoke ter zaplete v družini. Hkrati pa je tudi omogočila ponovno združenje vseh družinskih članov. Knjiga je izšla leta 1939, zato je v pogovorih tudi nekaj nemških izrazov. Poleg tega pa je knjiga napisana tekoče, saj se jo lahko hitro prebere. Da nebo gori je prispodoba, katere pomen lahko izveste v knjigi. V Slovenski biografiji lahko preberemo, da je Ivan Albreht (1893-1955) rojen v Hotedršici, ki spada pod Občino Logatec. Bil je pisatelj, pesnik in publicist. Najprej je končal gimnazijo, nato študiral fiziko a študija ni dokončal. Potem je bil vpoklican v vojsko, kjer je bil ranjen. Kasneje je opravljal različne službe pri socialnem varstvu, v časnikarstvu in založništvu. Po letu 1924 se je začel preživljati z pisateljevanjem. Med drugo svetovno vojno so ga zaprli, kasneje pa je deloval kot politik na terenu. Ustvarjalno je izšel iz slovenske moderne. Z objavljanjem pesmi in proze je začel že v dijaških letih. Objavil je 4 pesniške zbirke. Pripovedna dela pa so umeščena v mestno ali vaško okolje na Koroškem ali Primorskem.
Odlomek iz knjigePogleda se srečata. Fantu lahno zadrhti roka. Foltan gubanči čelo, a mati utrujena na pol zatisne oči.
Zunaj se je medtem popolnoma zjasnilo. Sonce zahaja kakor v plamenu. Kmalu zažari nebo v škrlatni zarji.
“Poglejte, kako gori nebo!” se vzdrami mati Zala.
Vsi se zagledajo v lepoto poletnega večera.
(str.20)
Ključne besede:
DRUŽINA,
SMRT,
LJUBEZEN,
DEDIŠČINA
Prispeval/-a:
Eva Meze,
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 31.8.2023 7:22:09
Zadnja sprememba: 31.8.2023 7:22:09
Število ogledov: 106