Anica Perpar

Ženske pesmi

Logatec, Ad Pirum, 2011

Št. strani: 85

Spremna beseda: Goran Dekleva

Žanr: pesem

Narodnost: slovenska književnost

Ne glede kdo si, vsak ima svojo zgodbo.

Delo vsebuje pesmi v treh poglavjih: Ženske pesmi, Usodnice in Avgustovske. Govorijo o figurah oziroma ženskah v težkih, grenkih položajih. V Avgustovskih pesmih je omenjena točka, na kateri se življenjski zagon preobrne v lastni zaton. Med Usodnicami pa so pesmi, ki govorijo o tem, da je vse neizbežno in dokončano. Všečno je to, da so pesmi kratke in je v njih lahko najti bistvo. Z nekaterimi pa bi se ženske lahko poistovetile. Knjiga ima na začetku in na koncu na notranji strani platnic zavihka, na katerih je obrazloženo, kdo naj bi te pesmi bral in kaj pomenijo. Pesmi namreč niso namenjene samo ženskam, temveč tudi moškim. To spremno besedo je zapisal Goran Dekleva. Anica Perpar je slovenska pesnica, rojena 7.9.1946. Piše pesmi in prozo za otroke in odrasle. Poučevala je na osnovni šoli v Logatcu. Napisala je kratko radijsko igro Slepi čas. Pesmi je najprej objavljala v revijah. V prevodu je izšlo nekaj pesmi v italijanščini in nemščini. Prvo pesniško zbirko Pajčevinke je izdala v samozaložbi. Tej zbirki pa so sledile še 4 druge zbirke. Ženske pesmi so njena šesta pesniška zbirka.

Odlomek iz knjige

Življenje je kot pena, raje pljunek,
naključje neko, ki naključje ni,
vesoljsko jajce je čutilo sunek
in bil je čas, da nekaj se rodi.
In zdaj smo tu kot enodnevne muhe,
kot mravlje, vešče, skratka, kot mrčes,
le dva si s fantazijo dneve gluhe
osmišljata med igro dveh teles.

(str. 51)

Glej tudi

O avtorici

Ključne besede: ŽENSKOST, ŽENSKI LIKI, PROBLEMI, ŽIVLJENJE


Prispeval/-a: Eva Meze, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Objavljeno: 30.8.2023 21:11:34
Zadnja sprememba: 30.8.2023 22:00:26
Število ogledov: 161

• facebook
• twitter
• linkedin