Dobre knjige
2243 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Hvaležnost
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Oliver Sacks

Hvaležnost

Ljubljana, Modrijan, 2016

Št. strani: 59


Prevod: Breda Biščak


Žanr: esej

Narodnost: književnost ZDA

V življenju, ne životarjenju, je smisel

Štirje eseji, zbrani v knjižici z naslovom Hvaležnost, so izšli po avtorjevi smrti. Uredila sta jih Sacksov partner Bill Hayes in prijateljica ter sodelavka Kate Edgar. Oliver Sacks se v njih dotakne globine človeškega bitja in smisla obstoja. Umevanje naše biti je zanj poglavitno vprašanje, ki pa nase veže še številna druga vprašanja, na katera ljudje iščemo odgovore. Koliko časa imamo na Zemlji, da odgovore najdemo? Toliko, da se imamo čas spraviti s seboj. In Oliver Sacks je to znal storiti. Kajti ljubezen je treba znati deliti, a tudi sprejemati. Štirje eseji v Hvaležnosti so razmišljanja o staranju, smrti, hvaležnosti, življenju, ki ga živimo na tem čudovitem planetu in o priložnostih zanj. Smrt pa seveda pride. In če smo življenje živeli, ne pa životarili, pride kot dokončna umiritev. Nevrokirurg, ki je življenje posvetil znanosti, predvsem raziskovanju tega, kako delujejo naši možgani, je zaslovel po celem svetu, tako s svojim delom kot z objavljenimi knjigami. Fasciniral ga je periodni sistem, številke, značilnosti elementov, narava in seveda človeško bitje. In čeprav je bil kot mladenič ranjen v družinskih odnosih ter je preživel kar nekaj divjih let, tudi z amfetamini, je uspel najti ljubezen.



Odlomek iz knjige

"Zadnjih deset let ali nekaj takega se me vse bolj dotaknejo smrti sovrstnikov. Moja generacija se poslavlja in vsako smrt občutim kakor zarezo, kakor da bi mi kdo odtrgal kos telesa. Nikogar več ne bo, ki bi bil tak kot mi, ko bomo odšli, a saj ni nikoli nikogar, ki bi bil tak kot kdo drug. Ko ljudje umrejo, jih nihče ne more nadomestiti. Za seboj pustijo vrzeli, ki jih ne moremo zapolniti, saj je usoda - genetska ali nevronska - slehernega človeškega bitja, da je edinstven posameznik, ki si utre svojo pot, živi svoje življenje, umre na sebi lasten način.
Ne morem se pretvarjati, da ne občutim strahu. A še največ je v meni hvaležnosti. Ljubil sem in bil ljubljen, veliko mi je bilo danega in nekaj mi je uspelo povrniti; bral sem in potoval in premišljeval in pisal. Gojil sem dialog s svetom, poseben dialog med pisatelji in bralci. In vse to še vedno počnem.
Predvsem pa sem bil in še vedno sem čuteče bitje, razmišljajoča žival na tem prekrasnem planetu, in že to je velikanski privilegij in dogodivščina." (str. 30, 31)



Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link RTV SLO


Predmetne oznake: Življenje, Smrt, Življenjska modrost


Prispeval/-a: Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Zadnja sprememba: 19.7.2017 7:06:58
Število ogledov: 389