Koprnenje

4,5
(10)
Žanrdružbeni roman
Narodnostjaponska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2011
Založba
Prevod Iztok Ilc
Število strani

283

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nekateri romani so večni.

Koprnenje je klasično, kanonsko delo japonske književnosti, najodmevnejši literarni izdelek velikana tudi zunaj japonske dežele. Zgodba opisuje mladeniča, ki končuje študij, in njegovo prijateljevanje s starejšim sensejem, osrednji motiv pa se naslanja na japonsko resničnost, ko je trknila ob Zahod in s tem ob zunanje silnice, ki so presekale družinske odnose, kakor so tradicionalno obstajali. Vzdušje se poraja v tesnobnem nihanju med nekoč in danes, med prijateljstvom in ljubeznijo, samozavedanjem in sebičnostjo. Na prvi pogled se Koprnenje občuti kot staromoden roman, a ne smemo pozabiti, da se tudi mi, tako kot avtorjevi sodobniki, v tem času sprašujemo predvsem to, v kakšni družbi bi radi živeli. Soočene z imperativi vrednot, ki na eni strani pozivajo k družbeni pravičnosti in odgovornosti do drugega, ter na drugi zagovarjajo zgolj odgovornost do samega sebe, nas lahko Soseki marsikaj nauči o pasteh individualizma in sebičnosti. S svojim pisanjem pa nam obenem omogoča tudi vstop v tišino, kjer edino lahko resnično vzpostavimo stik s samim seboj, se uravnovesimo in se osmislimo. Osamljenost, ki vznikne v drobnih trenutkih premora vsega ostalega, je neizogibna iztočnica slehernika in narava nam je na tej točki vselej zaveznica.

Glej tudi:

Slišal sem škržatje petje. Njihovo petje ni bilo neprekinjeno, temveč odsekano, značilno za pozno poletje. Kadar sem bil poleti doma, me je pogostokrat obšel čuden občutek žalosti, ko sem mirno sedel in poslušal kipeče škržatje petje. Zdelo se mi je, da mi z ostrimi glasovi žuželk globoko v dno srca pronica otožnost. V takih trenutkih sem vedno obsedel čisto pri miru in razmišljal o sebi.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Koprnenje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 191
Komentarji: 0
Število ocen: 10
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 13