Na valovih sreče in pogube : kraljica Barbara Celjska

Avtorica, po izobrazbi sicer priznana klinična psihologinja, se je poglobljeno lotila vseh zgodovinskih virov, ter na podlagi le-teh spisala eksplicitno zgodovinski roman o najmlajši hčeri mogočnega grofa Hermana II. Celjskega. Ta ženski lik je bil v zgodovinopisju dokaj marginalen, vloga kraljice Barbare Celjske v poznem srednjem veku je bila nekako odrinjena na rob tedanjih dogajanj, kronisti so jo omenjali malokrat ter ji ponekod pridali negativen pridih.
V romanu Rakovčeve pa ta lik zasije na polno, bralec zlahkoma zdrsne v pripoved o bistroumni lepotici, katere modus operandi je za časa njenega življenja temeljil na nezlomljivem umu in sofisticirano odločni ženstvenosti, oboje je velik doprinos k dejstvu, da so bili celjski grofje povzdignjeni v državne kneze. Barbaro Celjsko, ki je rojstni kraj zapustila v rosnih letih zaradi poroke, je avtorica v romanu odlično psihološko portretirala, zgodbo je zapolnila z realnimi zgodovinskimi podrobnostmi, ki bralca popeljejo v svet tedanjega bleščečega plemstva na evropskih dvorih. A vse ni bilo vedno bleščeče, v poznem srednjem veku so bile ženske sposobnosti uma velik trn v petah moških, kajti takrat je bila v veljavi ukalupljenost, ki je žensko uvrščala v podrejeno in poslušno stanje. Narativni elementi romana se tankočutno prelivajo in odstirajo tančice plemiškega življenja ženske v 15. stoletju, ki je znala prepoznati in uporabljati svoje danosti ter sposobnosti, s čimer je zapustila trajen zgodovinski pečat.